odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 6, 6/1, 15, 15/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - soprispevek oškodovanca
Tožniku je bila naloga zasutja cevovoda odrejena, pri čemer je tudi zakoniti zastopnik tožene stranke kritičnega dne preveril, ali bo tožnik sploh lahko delal. V kolikor je tožena stranka ugotovila, da gre za mokro delovišče, pa ni prepovedala dela, je ravnala protipravno, saj delavcem ni zagotavljala varnega dela na terenu v skladu s 43. členom ZDR in 5. členom ZVZD. Prvotožena stranka je namreč odredila oziroma dopuščala delo na neravnem terenu, na katerem je zaradi visoke mokre trave, po kateri je hodil tožnik, obstajala možnost zdrsa in poškodbe. Da bi se lahko tožena stranka razbremenila odškodninske odgovornosti, bi morala tožniku dati jasno navodilo, da dela v teh pogojih ne sme opravljati, saj ni mogoče od delavca pričakovati, da se bo sam odločal o tem, kdaj bo delal, glede na to, da mu je bila delovna naloga odrejena in jo je bil dolžan izvršiti. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik sam oziroma samovoljno pričel z delom, čeprav tega ni bil dolžan storiti.
Prvotožena stranka ni določila poti, po kateri bi moral tožnik dostopati do izkopanega jarka, zato ni mogoče šteti, da je tožnik hodil po nepravilni oziroma nedovoljeni poti in s tem izključno prispeval k nastanku delovne nezgode.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - deljena vzročnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - teorija jajčne lupine
V zvezi z osebnimi lastnostmi oškodovanca, ki tudi lahko prispevajo k nastanku škode, je potrebno upoštevati tako imenovano teorijo jajčne lupine (egg skull rule), po kateri mora povzročitelj škode oškodovanca vzeti takšnega kot je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je del škode tudi posledica njegove posebne preobčutljivosti ali njegovih osebnih lastnosti (v konkretnem primeru povišanega holesterola in kajenja). Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je celotno odškodnino za gmotno in negmotno škodo znižala za 20 % iz naslova deljene vzročnosti. Tožnik je upravičen do celotne odškodnine, saj je pretrpljena škoda posledica tega, da je bil tožnik pri delu izpostavljen vibracijam.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069124
ZST-1 člen11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da bi sodišče moralo odločati tudi o predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse, ker po njegovi oceni predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da sodišče ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni.
predlog za izvršbo zaradi motenja posesti - več motilnih ravnanj - veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe)
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(1) kot procesne predpostavke ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10).
Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54. ZPP člen 343, 343/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - nedovoljena pritožba
Tožena stranka je po pravnomočni sodbi, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati spornega dne, tožnico prijavila za nazaj v obvezna zavarovanja ter jo reintegrirala. Nato je tožnici odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je postala dokončna in pravnomočna. Sodišče prve stopnje je glede na postavljen zahtevek tožnice, da jo je tožena stranka dolžna reintegrirati od spornega dne dalje, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja in s pozivom nazaj na delo, pravilno zaključilo, da je tožena stranka zahtevek tožnice tekom sodnega postopka že realizirala in zavrnilo tožbeni zahtevek. Zato pritožba tožene stranke zoper zavrnilno sodbo ni dovoljena. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V pristojnosti sodišča prve stopnje je, da ugotavlja, ali se je obseg dela tožnika zaradi poslovnih odločitev delodajalca (menjava sistema ogrevanja in ohlajanja, obratovanje strojnih inštalacij in sistema odpadnih voda) res zmanjšal v takšnem obsegu, da tožnikovo delo ni več potrebno. Tožena stranka namreč v odpovedi pogodbe o zaposlitvi te poslovne odločitve izrecno navaja kot razlog za zmanjšanje obsega tožnikovega dela. Tožnik je pri toženi stranki opravljal širok spekter nalog, predvsem elektroinštalacijska dela, dela povezana z vzdrževanjem ogrevanja in ohlajanja pa so predstavljala le majhen delež celotnega njegovega dela. Zato tožena stranka ni uspela dokazati utemeljenosti poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
obstoj delovnega razmerja - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prepoved diskriminacije
Po določbi prvega odstavka 92. člena ZObr lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske in sicer kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do 10 let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, za vojaka pa do 10 let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti. Iz zakonske dikcije izhaja, da se pogodba lahko podaljšuje. Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Sklepanje pogodb s tožečo stranko (vojakom) in sicer tri zaporedne pogodbe za določen čas za isto delo (prvi dve za po 5 let in zadnja za 6 mesecev), nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
ZDR člen 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 69.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je obstajal zakonit razlog za sklenitev, to je nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke. Obstajal je tudi zakonit razlog za sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje treh mesecev (to je začasno povečan obseg dela). Zato tožbeni zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja in da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas, ni utemeljen.
ZSV člen 100. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-1. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3.
institucionalno varstvo - plačilo - samska oseba - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - samska oseba - starši - dolžnost preživljanja - roditeljska pravica
Z noveliranim 123. členom ZZZDR je bilo tudi staršem nepreskrbljenega otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ob njegovi polnoletnosti odvzeto breme preživljanja, ker jim je na ta način zagotovljen enakopraven položaj v primerjavi s starši zdravih otrok. Prišlo je torej do zamenjave družinske solidarnosti z družbeno. To pomeni, da starša, ki imata podaljšano roditeljsko pravico za vlagatelja, ki je nastanjen v varstvenem centru, vlagatelja nista dolžna tudi preživljati. Takšne pravne podlage v ZZZDR ni. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vlagatelja treba šteti kot samsko osebo in je treba pri izračunu njegovega prispevka k institucionalni oskrbi oziroma obveznosti občine, ki namesto staršev prevzame preostali del iz naslova družbene skrbi za invalide, upoštevati njegove dohodke.
ZDR-1 člen 87, 87/1, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je vabilo na zagovor prejel in toženi stranki po pooblaščencu sporočil, da se zagovora ne bo mogel udeležiti. Zraven je priložil zdravniško potrdilo. Tožena stranka zagovora ni preložila. Ker niti iz sporočila niti iz zdravniškega potrdila ne izhajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih se zagovora ne bi mogel udeležiti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita. Sam obstoj zdravstvenih težav (bolezni) namreč še ne pomeni, da je bila tožena stranka zagovor tudi dolžna preložiti. To bi bila dolžna storiti samo v primeru, da bi bile zdravstvene težave takšne, da bi tožniku onemogočale podajo zagovora, zato je bil navedeno tožnik toženi stranki dolžan pojasniti.
Tožnik je spornega dne, ko je opravljal svoje delo pravosodnega policista, opustil varovanje obsojenca, ki ga je na podlagi pisne odredbe spremljal v interno bolnišnico na pregled. Obsojenca je pustil samega več kot eno uro in ga nato prepustil drugemo pravosodnemu policistu, ki ga je namesto tožnika pripeljal nazaj v zavod. S tem je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba - nadomestilo plače - interventni ukrepi
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012 je v 90. členu črtal 4. odstavek 9. člena ZUTD, ki je določal pravico prejemnikov denarnega nadomestila iz zavarovanja za brezposelnost, da med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja več kot 30 dni, prejemajo nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik je bil na dan 9. 1. 2014, ko je bil vložen nov predlog imenovanemu zdravniku za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, obvezno zavarovan kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ker je tedaj že veljal ZUJF, ni bilo več pravne podlage za priznanje pravice do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo.
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023195
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/2. ZKP člen 372, 372-1.
prikrivanje – znaki kaznivega dejanja – konkretizacija – način pridobitve predmeta prikrivanja – kraj in čas storitve – krivda – nezavestna malomarnost
Dejstvo, da pridobitni način ni bil povsem jasno ugotovljen, ne pomeni, da zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja „si kako drugače pridobi“ ne bi bil izpolnjen ter da navedbe od koga in v čem naj bi bila izvršena pridobitev ne sodijo v opis dejanja. Neizpodbiten je zaključek v obravnavani zadevi, da je obdolženec avtomobilske dele dejansko pridobil, saj je z njimi razpolagal, kar že samo po sebi pomeni, da jih je moral na nek (drugačen) način tudi pridobiti. Zato zatrjevana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, ni podana.
Obdolženec je avtodele, ki so izvirali iz v tujini ukradenega vozila, vgradil v zakonito kupljeno vozilo iste znamke, nato pa tako sestavljeno vozilo registriral in dal v komisijsko prodajo.
povrnitev pravdnih stroškov – uspeh pravdnih strank
Tožbeni zahtevek je bil sporen le po višini, kar pomeni, da so se med postopkom ugotavljala le dejstva, povezana z višino odškodnine, posledično čemur se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede na dosojeno višino odškodnine v primerjavi z vtoževano.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 44, 44/1. ZFPPIPP člen 74, 74/2.
izvršilni naslov - pogodbe o prevzemu dolga - predpostavke
Ker pa ta terjatev v izvršilnem naslovu ni denarna, ampak zgolj nedenarna, in le z neposredno izvršljivostjo tako določene obveznosti je v izvršilnem naslovu soglašal dolžnik, medtem ko upniki v izvršilnem predlogu terjajo izpolnitev v denarju, je edini pravilen prvostopenjski zaključek, da obveznost, katere prisilno izvršbo zahtevajo upniki v predlogu za izvršbo ne izhaja iz izvršilnega naslova.
nadure - delo preko polnega časa - plača - plačilo za delo
Tožena stranka ima prav, da je delavec upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno (tožnik je opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene). Dejstvo, da tožniku niso bile nadure odrejene pisno oz. izrecno ustno, ne more iti na njegovo škodo.
V primeru, kadar je delavcu odrejeno opravljanje nadurnega dela, ki presega zakonske omejitve, je delavec upravičen do izplačila vseh nadur, saj za prekoračitev dovoljene kvote nadur ni odgovoren in ga zato ne morejo zadeti škodljive posledice.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ
VSL0076284
SPZ člen 69, 70. OZ člen 1003 – 1011, 1060. ODZ paragraf 1175 – 1216.
agrarna skupnost - družbena pogodba - societas - delitev nepremičnin
Agrarna skupnost je v civilnopravnem smislu družbena pogodba (societas), zato je treba za odločitev o razdelitvi nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, uporabiti določbe družbene pogodbe, subsidiarno pa OZ oziroma ODZ (odvisno od tega, kdaj je bila družbena pogodba sprejeta). Pred odločitvijo o delitvi pa mora sodišče ugotoviti, ali in v kakšni obliki lahko sploh pride do delitve nepremičnin v primeru izstopa/izključitve le enega od članov agrarne skupnosti, kar je med drugim povezano tudi z nadaljnjim obstojem veljavnostjo družbene pogodbe v primeru odstopa/izključitve enega družbenika.