Navedbe tožnika v tožbi v povezavi z vsebino, ki jo je tožena stranka vključila v izpodbijani akt o tem, kaj je tožnik povedal oziroma je skušal razložiti na osebnem razgovoru, pomembno prispevajo k oceni, da tožnik nima zahtevka v zvezi s pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine, ki bi bil očitno neutemeljen. Poleg tega mora sodišče v oceni, da tožnik nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen, upoštevati splošno znano dejstvo, da v zadevah, ko gre za predajo Hrvaški, že v daljšem časovnem obdobju obstaja dokaj različna sodna praksa v državah članicah EU tako glede pravnih vprašanj kot tudi vprašanj glede dejanskega stanja o tem, kaj se dogaja s prosilci za mednarodno zaščito v smislu njihove nastanitve in dostopa do azilnega postopka, ne samo, ko gre za posebej ranljive prosilce, in sicer po tem, ko so po Dublinski uredbi predani Hrvaški.

Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, je mogoče in jo je treba preprečiti z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu.

Če gre zgolj za upravni spor zaradi dodelitve BPP, to samo po sebi še ne pomeni, da pride v poštev peta alineja prvega odstavka 8. člen ZBPP.

V obravnavani zadevi namreč ne gre za veriženje upravnih sporov zaradi dodelitve BPP, saj je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča o zavrženju tožbe, ker jo je tožnik vložil na napačni pravni podlagi. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za veriženje vlog zaradi nedodelitve BPP.

Angleško in slovensko besedilo Konvencije se razhajata. Angleško besedilo prvega a) odstavka 19. člena Konvencije, za razliko od slovenske verzije, ne vsebuje pogoja, da bi morala biti nadomestila izplačana pri opravljanju državnih funkcij oziroma nalog državnega značaja. V 30. členu Konvencija določa, da je bila sestavljena v več istovetnih izvodih, v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Vsa tri besedila so verodostojna. V primeru razhajanj pa je merodajno angleško besedilo.

Na podlagi navedene določbe je v obravnavanem primeru treba uporabiti angleško besedilo prvega a) odstavka 19. člena Konvencije, ki pogoja "pri opravljanju državne službe" ne vsebuje. Iz sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da določba prvega a) odstavka 19. člena Konvencije zajema vse prejemke v javnih službah.

V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.

V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.

Odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona, kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.