Tožeča stranka je v konkretnem primeru prekoračila obseg dodeljene BPP, saj ji je bila le-ta dodeljena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, tožeča stranka pa je priglasila stroške, ki so ji nastali v zvezi z zastopanjem pred Delovnim in socialnim sodiščem, v individualnem delovnem sporu.
Toženka je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevala, kar je tudi pojasnila, da vse predvidene aktivnosti, navedene v terminskem načrtu tožnika, ne predstavljajo obdobja izvedbe investicije, ter pri oceni trajanja investicije ni upoštevala celotnega obdobja izvedbe projekta, ki bi po terminskem načrtu trajal 44 mesecev, ampak je upoštevala ustrezno krajše obdobje 40 mesecev. Tožnik ni uspel izpodbiti odločitve toženke oziroma dokazati, da se bo njegova investicija izvedla v roku 30 mesecev, kot to določajo pogoji Javnega razpisa.
Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice), ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.
Osebne okoliščine na strani tožnice (to je njena zasvojenost ter psihomotorična upočasnjenost ter slaba artikuacija), ki lahko negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane.
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR, kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.