Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v skladu z določbami ZDen dokazati z verodostojnimi listinami.
ZUS-1 člen 85, 86, 91, 92, 107, 107/1, 107/2. ZDavP člen 20, 44, 96, 96/2, 97, 97/2, 97/4.
prisilna izterjava - absolutno zastaranje
Absolutno zastaranje izterjave davčnega dolga nastopi s potekom 2 x toliko časa, kot je določeno za relativno zastaranje v 2. odstavku 96. člena ZDavP (2 x 5 let po poteku leta, v katerem bi ga bilo treba izterjati) oziroma ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
URS člen 27.ZUS-1 člen 4, 4/1, 40, 40/3, 63, 63/1, 66, 66/1. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 47, 47/2.
poseg v ustavno pravico - domneva nedolžnosti – pripor – obiski za stekleno pregrado – prosti preudarek
Odločitev direktorja ZPKZ, da se obiski pripornika tudi po preteku 14 dni po sprejemu v pripor izvajajo za stekleno pregrado, temelji na 2. odstavku 47. člena Pravilnika o izvrševanju pripora. Tak ukrep je odrejen po prostem preudarku in v takem primeru se odločba ne izda. V upravnem sporu se utemeljenost ukrepa presoja le v okviru prostega preudarka in se ne opravi vsebinskega testa sorazmernosti.
Sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
pregledovanja spisov – predkazenski postopek – pravica do obrambe
Pravica do pregledovanja spisa je zvezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave RS). Gre torej za pravico obdolženca, zoper katerega se je kazenski postopek že začel, ne pa človeka, zoper katerega je bila vložena ovadba, o kateri sploh še ni bilo odločeno.
denacionalizacija – povrnitev stroškov kapitala za denacionalizirano stanovanje
SZ daje možnost najemodajalcu, da ob neizpolnjevanju najemne pogodbe s strani najemnika (kar velja tudi za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih), odpove najemno razmerje in doseže izpraznitev stanovanja.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.ZKZ člen 23.URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči – ureditvena začasna odredba – verjetnost uspeha s tožbo – identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe pravilno opravilo tudi preizkus, ali je njena izdaja potrebna tudi z vidika verjetnosti uspeha tožbe in pri tej oceni podalo le svojo materialnopravno razlago sporne določbe 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ker gre v obravnavanem primeru dejansko že zaradi narave spornega razmerja za identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe (da se posel z začasno odredbo začasno ne odobri, na podlagi tožbe pa za stalno), je zato odločitev o začasni odredbi nujno tudi povezana (tako v primeru ugoditve kot tudi zavrnitve predloga) s stopnjo verjetnosti o odločitvi o tožbi sami.
zavrženje tožbe - ZUS-1 - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo
Če je tožba vložena zoper drugostopni akt in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo tožnika, saj pritožba zoper tako sodbo ni dopustna. Prvostopno sodišče ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka in ni spremenilo izpodbijani upravni akt. Ker je prvostopno sodišče pravilno zavrglo tožnikovo pritožbo kot nedopustno, je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep zavrnilo.
revizija – izločitev uradne osebe – odločitev procesne narave
Ker je odločitev tožene stranke v tem primeru zgolj procesne narave (izločitev uradne osebe) do uporabe materialnega prava, na katero mora sodišče kot že povedano paziti po uradni dolžnosti, pri njenem odločanju ni prišlo, prav tako materialno pravo ni bilo uporabljeno v sodbi sodišča prve stopnje, ki je zgolj presojalo zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev - rok za odpoved
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več disciplinska sankcija za vnaprej določene kršitve delovnih obveznosti, temveč gre za možnost enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi zaradi kršenja pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Delodajalec ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tistih kršitev, za katere je tožnika pisno opominjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZTPDR člen 15, 83.OZ člen 92, 94, 99.ZPP člen 274.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic - izpodbojnost - rok
Ničnost se lahko uveljavlja samo v primeru, da je posel sklenjen. Tožnik ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje nekega posla, za katerega sicer meni, da je bil sklenjen, pa ni bil.
Ker je sporazum o prenehanju delovnega razmerja vsebinsko pogodba med dvema strankama in ne enostranska odločitev delodajalca, je tožnik imel dve možnosti: ali uveljavljati pravice po določbah delovnopravnih predpisov ali izpodbijati podpisan sporazum po obligacijskih predpisih.
Dejstvo, da je tožnica sodnica porotnica pri Delovnem sodišču v Kopru, pomeni z vidika varstva načela nepristranskosti sojenja tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za vodenje postopka v zadevi.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dejanski in formalni sedež pravne osebe
Sedež pravnih oseb se v mednarodnem zasebnem pravu pojmuje širše od zgolj dobesednega pojmovanja, ki se omejuje le na kraj, ki je statutarno določen ali vpisan v pristojnem registru kot sedež pravne osebe. Dejanski sedež (kraj, kjer deluje uprava ali kraj, kjer se opravlja poglavitna dejavnost pravne osebe) ima zato lahko prednost pred formalnim (navideznim) sedežem.
ugotavljanje invalidnosti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - obravnava pred sodiščem druge stopnje
V obravnavanem primeru ne gre za ugotovitev, da sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov v smeri, ki jo nakazuje razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Gre samo za dodatno razčiščevanje spornega dejanskega stanja s pomočjo delodajalca, za pridobitev dodatne medicinske dokumentacije (zdravstvenega kartona) in za dodatno zaslišanje izvedenca, kar pomeni, da pritožbeno sodišče lahko samo popravi oziroma dopolni dejansko stanje, za katerega meni, da še ni dovolj razčiščeno.