ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.ZKZ člen 23.URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči – ureditvena začasna odredba – verjetnost uspeha s tožbo – identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe pravilno opravilo tudi preizkus, ali je njena izdaja potrebna tudi z vidika verjetnosti uspeha tožbe in pri tej oceni podalo le svojo materialnopravno razlago sporne določbe 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ker gre v obravnavanem primeru dejansko že zaradi narave spornega razmerja za identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe (da se posel z začasno odredbo začasno ne odobri, na podlagi tožbe pa za stalno), je zato odločitev o začasni odredbi nujno tudi povezana (tako v primeru ugoditve kot tudi zavrnitve predloga) s stopnjo verjetnosti o odločitvi o tožbi sami.
zavrženje tožbe - ZUS-1 - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo
Če je tožba vložena zoper drugostopni akt in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo tožnika, saj pritožba zoper tako sodbo ni dopustna. Prvostopno sodišče ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka in ni spremenilo izpodbijani upravni akt. Ker je prvostopno sodišče pravilno zavrglo tožnikovo pritožbo kot nedopustno, je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep zavrnilo.
revizija – izločitev uradne osebe – odločitev procesne narave
Ker je odločitev tožene stranke v tem primeru zgolj procesne narave (izločitev uradne osebe) do uporabe materialnega prava, na katero mora sodišče kot že povedano paziti po uradni dolžnosti, pri njenem odločanju ni prišlo, prav tako materialno pravo ni bilo uporabljeno v sodbi sodišča prve stopnje, ki je zgolj presojalo zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke.
ZUS-1 člen 85, 86, 91, 92, 107, 107/1, 107/2. ZDavP člen 20, 44, 96, 96/2, 97, 97/2, 97/4.
prisilna izterjava - absolutno zastaranje
Absolutno zastaranje izterjave davčnega dolga nastopi s potekom 2 x toliko časa, kot je določeno za relativno zastaranje v 2. odstavku 96. člena ZDavP (2 x 5 let po poteku leta, v katerem bi ga bilo treba izterjati) oziroma ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
URS člen 27.ZUS-1 člen 4, 4/1, 40, 40/3, 63, 63/1, 66, 66/1. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 47, 47/2.
poseg v ustavno pravico - domneva nedolžnosti – pripor – obiski za stekleno pregrado – prosti preudarek
Odločitev direktorja ZPKZ, da se obiski pripornika tudi po preteku 14 dni po sprejemu v pripor izvajajo za stekleno pregrado, temelji na 2. odstavku 47. člena Pravilnika o izvrševanju pripora. Tak ukrep je odrejen po prostem preudarku in v takem primeru se odločba ne izda. V upravnem sporu se utemeljenost ukrepa presoja le v okviru prostega preudarka in se ne opravi vsebinskega testa sorazmernosti.
pregledovanja spisov – predkazenski postopek – pravica do obrambe
Pravica do pregledovanja spisa je zvezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave RS). Gre torej za pravico obdolženca, zoper katerega se je kazenski postopek že začel, ne pa človeka, zoper katerega je bila vložena ovadba, o kateri sploh še ni bilo odločeno.
Sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v skladu z določbami ZDen dokazati z verodostojnimi listinami.
ZViS člen 71.ZUS-1 člen 2, 2/1. ZPPčlen 339, 339/2-14.
opravljanje izpita – študij na univerzi – imenovanje izpitne komisije – izpitna ocena – upravni akt
Imenovanje izpitne komisije ni dokončni akt in se ne more izpodbijati v upravnem sporu. Ocenjevanje je opravilo strokovne narave, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZZVZZ člen 81.ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 236, 237, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniške odsotnosti – kršitev navodil pristojnega zdravnika - odhod iz kraja bivanja – odobritev osebnega zdravnika
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika.
ZPP člen 7, 212, 337, 337/2.ZOR člen 277.OZ člen 376, 1060.
zavrnitev dokaznih predlogov – nekonkretiziran dokazni predlog – trditveno breme – dokazno breme – informativni dokaz – pritožbena – novi dokazi v pritožbi – prepozna predložitev dokazov – razlogi za nepredložitev novih dokazov – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti – tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico
Tožena stranka bi morala najprej sama navesti konkretne trditve za izpodbijanje navedb in dokazov tožeče stranke, v dokaznem postopku pa bi se potem ugotavljala resničnost teh trditev.
Zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje so dosegle glavnice še pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje. Ker so s tem nehale teči, je Vrhovno sodišče, ki na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, reviziji delno ugodilo in sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo vseh tistih obresti, ki so (pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje) presegle nominalne glavnice, zavrnilo.
ZDR in ZPP sta prirejena predpisa oziroma je ZDR v razmerju z ZPP (v obsegu, v katerem opredeli odločitev sodišča) specialen zakon. ZDR v 3. odstavku 204. člena predvideva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Kljub pomislekom v siceršnjo ustreznost takšne zakonske ureditve ni mogoče govoriti o nezakoniti odločitvi sodišča o nezakonitosti odpovedi, saj je takšno odločitev sodišče sprejelo v obliki, ki izhaja iz samega zakona.
Zakon določa dolžnost delodajalca, da invalidu najprej poišče ustrezno delo in mu ga ponudi (v obliki ponudbe pogodbe o zaposlitvi za takšno delo), medtem ko je sklenitev pogodbe odvisna od pristanka druge stranke, kar je izven sfere delodajalca. Zato izrek sodbe, s katero je delodajalcu naložena tudi sklenitev pogodbe in prav v tej posledici delo na delovnem mestu, presega dolžnosti in možnosti delodajalca.
Postopka pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (103. člen ZPIZ-1) ne more izvesti ali nadomestiti sodišče v postopku odločanja o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločanju o posledicah nezakonite odpovedi, temveč ob izpolnitvi zakonskih pogojev le delodajalec po tem, ko z delavcem ponovno vzpostavi delovno razmerje.
Po vrnitvi tožnika nazaj na delo ni mogoče neposredno ugotoviti, katero delo bi tožnik "dejansko opravljal" (kot v izreku sodbe) in določiti obveznost tožene stranke, da mu povrne nadomestilo plače prav za takšno delo. Glede na to je zahtevek za izplačilo nadomestila plače po dejansko opravljenem delu vprašljiv in tudi premalo določen oziroma določljiv.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dejanski in formalni sedež pravne osebe
Sedež pravnih oseb se v mednarodnem zasebnem pravu pojmuje širše od zgolj dobesednega pojmovanja, ki se omejuje le na kraj, ki je statutarno določen ali vpisan v pristojnem registru kot sedež pravne osebe. Dejanski sedež (kraj, kjer deluje uprava ali kraj, kjer se opravlja poglavitna dejavnost pravne osebe) ima zato lahko prednost pred formalnim (navideznim) sedežem.