revizija – rok za vložitev revizije – laična revizija – zavrženje revizije
Ker je bila revizija vložena kot laična (revident pa nima opravljenega pravniškega državnega izpita), te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z zahtevo sodišča po 108. členu ZPP.
Na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002 je bilo sprejeto pravno mnenje, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 377, 384, 384/1.ZPDOP člen 4, 4/1, 5, 5/1.OZ člen 1060.ZOR člen 277.
pooblastilo za zastopanje – pasivna legitimacija Republike Slovenije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije - prevzem dolga – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico
Sklad RS za razvoj, po določbi 1. odstavka 5. člena ZPDOP resda zagotavlja del sredstev za poravnavo prevzetih obveznosti, v razmerju do upnikov pa obveznost poravna Republika Slovenija (1. odstavek 4. člena ZPDOP), ki je zato tudi pasivno legitimirana v tem sporu.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je v skladu z 2. alineo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dovoljeno uveljavljati, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (in ne višjih sodišč!) glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev.
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji stranka ne more uveljavljati razloga, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj je presoja o obstoju tega razloga za dopustitev revizije pridržana zgolj sodišču druge stopnje.
Ker je odločitev o pritožbi omejena le na zakonitost sklepa o nedopuščeni reviziji, se Vrhovno sodišče pri tej presoji ne more opredeljevati do zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku.
ZDR in ZPP sta prirejena predpisa oziroma je ZDR v razmerju z ZPP (v obsegu, v katerem opredeli odločitev sodišča) specialen zakon. ZDR v 3. odstavku 204. člena predvideva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Kljub pomislekom v siceršnjo ustreznost takšne zakonske ureditve ni mogoče govoriti o nezakoniti odločitvi sodišča o nezakonitosti odpovedi, saj je takšno odločitev sodišče sprejelo v obliki, ki izhaja iz samega zakona.
Zakon določa dolžnost delodajalca, da invalidu najprej poišče ustrezno delo in mu ga ponudi (v obliki ponudbe pogodbe o zaposlitvi za takšno delo), medtem ko je sklenitev pogodbe odvisna od pristanka druge stranke, kar je izven sfere delodajalca. Zato izrek sodbe, s katero je delodajalcu naložena tudi sklenitev pogodbe in prav v tej posledici delo na delovnem mestu, presega dolžnosti in možnosti delodajalca.
Postopka pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (103. člen ZPIZ-1) ne more izvesti ali nadomestiti sodišče v postopku odločanja o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločanju o posledicah nezakonite odpovedi, temveč ob izpolnitvi zakonskih pogojev le delodajalec po tem, ko z delavcem ponovno vzpostavi delovno razmerje.
Po vrnitvi tožnika nazaj na delo ni mogoče neposredno ugotoviti, katero delo bi tožnik "dejansko opravljal" (kot v izreku sodbe) in določiti obveznost tožene stranke, da mu povrne nadomestilo plače prav za takšno delo. Glede na to je zahtevek za izplačilo nadomestila plače po dejansko opravljenem delu vprašljiv in tudi premalo določen oziroma določljiv.
ZPP člen 7, 212, 337, 337/2.ZOR člen 277.OZ člen 376, 1060.
zavrnitev dokaznih predlogov – nekonkretiziran dokazni predlog – trditveno breme – dokazno breme – informativni dokaz – pritožbena – novi dokazi v pritožbi – prepozna predložitev dokazov – razlogi za nepredložitev novih dokazov – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti – tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico
Tožena stranka bi morala najprej sama navesti konkretne trditve za izpodbijanje navedb in dokazov tožeče stranke, v dokaznem postopku pa bi se potem ugotavljala resničnost teh trditev.
Zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje so dosegle glavnice še pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje. Ker so s tem nehale teči, je Vrhovno sodišče, ki na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, reviziji delno ugodilo in sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo vseh tistih obresti, ki so (pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje) presegle nominalne glavnice, zavrnilo.
ZZVZZ člen 81.ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 236, 237, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniške odsotnosti – kršitev navodil pristojnega zdravnika - odhod iz kraja bivanja – odobritev osebnega zdravnika
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika.
ZLPP člen 50, 50/2, 50/3.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 358, 358/1-4.
lastninjenje - oškodovanje družbene lastnine – tožba po členu 50/2 ZLPP – ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP – sprememba sodbe brez obravnave pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izvajanjem dokazov se ugotavljajo le dejstva, ki so sporna. Sodišče druge stopnje je zato spremembo sodbe pravilno utemeljilo z določbo 4. točke 358. člena ZPP, saj je bila (z njo postavljena) zahteva, da je relevantno dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno, po navedenem izpolnjena tako, da je bilo odločilno dejstvo (vložitev tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja) v tej sodbi ugotovljeno implicitno.
Sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da je po vložitvi tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja nično vsako razpolaganje, ter pravilno zaključilo, da je poznejša Pogodba nična. ZLPP zlasti ne terja nikakršne zveznosti med tožbo DPS in skladnostjo konkretnega razpolaganja (po Pogodbi) s tem zakonom. Sankcija ničnosti velja za vsako razpolaganje s sredstvi večje vrednosti, dokler se razpravlja o tožbi Družbenega pravobranilca samoupravljanja, brez oziranja na dejansko oporečnost teh razpolaganj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Sodišče prve stopnje je presojalo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot odpoved, dano iz krivdnega razloga, kar je v odpovedi tudi izrecno zapisano. Ni sprejemljivo sklicevanje na kvalifikacijo delavčevega ravnanja tudi kot nesposobnost, torej kot neke vrste "rezervno kvalifikacijo", ki bi bila sicer možna, vendar le, kolikor bi tožena stranka tudi dejansko ugotavljala ta odpovedni razlog in vodila temu ustrezen postopek.
ZDR (1990) člen 113, 113/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - izhodiščna plača - osnovna plača - povečanje izhodiščne plače
Pravno zmotna so stališča, da naj bi povišanje izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti za 3% hkrati pomenilo tudi avtomatično povišanje katerekoli kategorije plač po podjetniških kolektivnih pogodbah in po splošnem aktu nasprotnega udeleženca. Taka stališča so v nasprotju z načelom svobode kolektivnih pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb, kot je izhajalo iz določb prvega odstavka 113. člena ZDR/90 o možnosti sklepanja kolektivnih pogodb na nivoju posamezne organizacije oziroma delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti - rok za odpoved – dejanska ugotovitev sodišča
Datum seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker ZDR/90 in ZTPDR nista urejala pravne veljavnosti navideznih sklepov delodajalca, je za njihovo presojo potrebno smiselno uporabiti določbe takrat veljavnega ZOR, ki je v prvem odstavku 66. člena določal, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, v tretjem odstavku pa, da navidezne pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 91, 259, 259/3.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - inzulinska črpalka
Ob ugotovitvah zdravnikov specialistov, da tožnica potrebuje zdravljenje z inzulinsko črpalko zaradi urejanja pogoste hipoglikemije in predvsem tudi zaradi načrtovane nosečnosti, med katero je ureditev stanja sladkorne bolezni potrebna, se je sodišče utemeljeno oprlo na določbo 263. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da lahko tožena stranka izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo, do katerega pravica sicer ni neposredno navedena v pravilih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR mora sodišče v sodnem postopku presoditi (dokazno breme je na delodajalčevi strani) ne samo ali je dokazana kršitev, temveč tudi ali je kršitev hujša, ali je dokazana zatrjevana stopnja delavčeve krivde in ali res ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - revizija - zavrženje revizije
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, postopek ni bil pravnomočno končan, zato je bilo potrebno revizijo zoper drugostopenjsko odločbo kot nedovoljeno zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.
priznanje invalidnosti I. kategorije - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Ob skladnih strokovnih ugotovitvah (da pri tožniku ni prišlo do objektivnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo invalidnosti), ki so izhajale iz vseh specialističnih izvidov in iz obeh mnenj invalidskih komisij, ni bilo razlogov za še dodatno dokazovanje z izvedencem, saj lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče obrazloženo zavrne.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je dokazala obstoj zatrjevanih razlogov za sklenitev delovnega razmerja s tožnico le za določen čas: nadomestitev upokojene prodajalke ob pričakovanem povečanem obsegu dela v prodajalni ob koncu leta in zaradi akcijskih prodaj v letu 2004.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - poskusno delo
Določbe 4. odstavka 125. člena ZDR, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusne dobe, ni mogoče razlagati tako, da rok za odpoved poteče zadnji dan poskusnega dela. Ob negativni oceni poskusnega dela z dnevom poteka poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved.
Ali zagovor delavca lahko vpliva na začetek teka subjektivnega roka za odpoved je odvisno od tega, ali je obstoj zakonskega odpovednega razloga lahko odvisen od vsebine oziroma rezultata zagovora delavca.