CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00089940
URS člen 22, 23, 25, 146. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 158, 158/1, 188, 188/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - doplačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - vročitev naloga za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - olajšave pri plačilu sodnih taks
Ustavno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Ustrezno ustavnopravno presojo je v tem primeru opravil že zakonodajalec, ki je naložil obveznost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe, obenem pa predvidel institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke - ogroženo preživljanje - brezposelnost - denarna sredstva na bančnem računu - lastništvo nepremičnin - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Tožnik je glede na ugotovljeno premoženjsko stanje kljub brezposelnosti očitno zmožen takoj poravnati sodno takso v višini 873 EUR, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačnik - taksni zavezanec - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do pritožbe
Res je, da sta taksna zavezanca pritožnika, vendar navedeno ne izključuje možnosti, da sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug (kar je treba preveriti v vsakem posameznem primeru). Druga in peto toženi stranki zgolj zaradi tega, ker je sodno takso ob pravilnem sklicu in navedbi opravilne številke zadeve plačala zanjo druga oseba, ni mogoče naprtiti posledic umika pritožbe v primeru neplačila sodne takse, določenih v tretjem odstavku 105. a člena ZPP, saj slednje iz besedila navedenega člena ne izhaja. Za takšno rešitev govori tudi ustavnoskladna razlaga. Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva je pravica, ki je določena v sami Ustavi (in sicer 25. členu Ustave), zaradi česar je treba omejitve te pravice ozko razlagati. Glede na to, da izrecne zakonske podlage za umik pritožbe v primeru, ko sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug, ni, pritožbeno sodišče meni, da bi sankcija umika pritožbe v takih situacijah predstavljala pretiran poseg v pravico iz 25. člena Ustave.
ZST-1 člen 18, 18/5, 18/7, 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 196.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - enotni sosporniki - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna obveznost - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stranska terjatev
Vrednost stranskih terjatev se za odmero sodne takse za pravno sredstvo upošteva le, če je bilo pravno sredstvo vloženo samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, sicer pa je bistvena vrednost izpodbijane glavnice.
Tožniki utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj jim je za pritožbo izdalo tri plačilne naloge za plačilo sodne takse, medtem ko jim je tožbo taksiralo enotno, z enim plačilnim nalogom. Takšno postopanje je napačno. Tožniki, ki so etažni lastniki stavbe in s tem solastniki njenih skupnih delov, so enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taki so nerazdelno dolžni plačati le eno sodno takso za pritožbo. Poleg tega je vseh pet tožnikov vložilo pritožbo v eni vlogi (iz vsebine pritožbe je razvidno tudi, da so pritožbeni razlogi za vse tožnike enaki), zato je dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - naknadno plačilo sodne takse - delni uspeh v postopku - obstoj predpostavk - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - obravnavanje vloge kot pritožbe - odločanje po vsebini - pravočasna pritožba - obstoj pravnega interesa za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja
Vloge strank je treba presojati po njihovi vsebini in ne po naslovu. Upoštevaje to pravilo in pravilno uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 bi moralo sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot predlog za oprostitev plačila sodne takse, glede na njeno vsebino in čas njene vložitve šteti kot pravočasno pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot nov (nedovoljen) predlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - doplačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovorni razlog - odmera sodne takse
V okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 se ne preizkuša pravilnosti določitve vrednosti predmeta postopka, ki je bila določena s sklepom iz prvega odstavka 31. člena ZST-1. Zato tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno uveljaviti očitkov zoper sodno določeno vrednost spornega predmeta. Te bo lahko uveljavila kasneje, ko bo pridobila pravico do pritožbe zoper odločbo o glavni stvari, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZST-1.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
predlog stranke za taksno oprostitev - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi zadevi - materialni položaj
Morebitna dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi sodni zadevi še ne pomeni samodejne taksne oprostitve v konkretni sodni zadevi. Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks.
ZST-1 člen 5, 10, 10/3. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-17.
oprostitev plačila sodne takse - odločba bpp - nastanek taksne obveznosti - učinkovanje odločbe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dohodek za pomoč in postrežbo - invalidnina - dvakratnik minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja prosilca
Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala že ob vložitvi pritožbe dne 11. 7. 2024 (5. člen ZST-1), tožniku pa je brezplačna pravna pomoč dodeljena šele od 20. 11. 2024 dalje, tudi na podlagi navedene odločbe tožnik ni ex lege oproščen plačila sodne takse za pritožbo.
Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot dohodek tožnika upoštevalo tudi dodatek za pomoč in postrežbo. V skladu s 17. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se v dohodek, ki se upošteva, štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v polovični višini. Tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje živi sam in zanj torej ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, zato teh sredstev ni mogoče upoštevati kot lastni dohodek tožnika.
Mesečni prihodek prosilca znaša 927,39 EUR, kar je manj kot znaša dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana (969,76 EUR). Zato je šteti, da bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo ogroženo socialno stanje prosilca.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - eventualna kumulacija zahtevkov - istovetnost denarnih zahtevkov - kondikcijska terjatev
Pritožnica upravičeno opozarja na stališče sodne prakse glede načina določanja vrednosti spornega predmeta v zadevah, v katerih je eventualno kumuliranih več pobotnih ugovorov, ki so med seboj deloma vključeni drug v drugega - ko se torej s podrednim pobotnim ugovorom v pobot uveljavlja denarna terjatev v višjem znesku kot s primarnim pobotnim ugovorom. Kot osnova za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor se v takem primeru upošteva razliko med vrednostma obeh v pobot uveljavljenih terjatev.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1.
pritožbeni postopek - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Ker mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, je neutemeljen očitek pritožnice, da obveznost plačila sodne takse ni nastala.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, na kakšen način je bil določen znesek sodne takse. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanemu sklepu pojasnilo, da je za odmero sodne takse za pritožbeni postopek upoštevalo vrednost spornega predmeta ter količnik za odmero takse, ki za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari znaša 3,0.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/2, 18/3, 19, 19/2, 34a, 34a/3, 34a/4. ZPP člen 39, 39/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor procesnega pobota - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - razveljavitev starega plačilnega naloga - izdaja novega plačilnega naloga - dopustnost ugovora - sestavni del sklepa - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora
Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog, je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba in ne ugovor.
Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse, se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti.
Pritožbeni očitek se nanaša (le) na dohodkovni kriterij, ki ga sodišče prve stopnje iz razloga, ker je ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega kriterija, niti ni presojalo. Ker morata biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (in oprostitev plačila sodne takse) izpolnjena oba kriterija hkrati, že neizpolnjevanje premoženjskega kriterija pomeni, da tožnik ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (četudi dohodkovni cenzus, ki za štiri osebe znaša 3.952,72 EUR, ni presežen).
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 335, 335-3, 350, 350/2, 353, 366.
odmera sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - vsebina pritožbe - pritožbeni razlogi - gola pritožba - neobrazložena pritožba - postopek s pritožbo - meje preizkusa izpodbijane odločbe - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj, da izpodbija sklep v celoti, od predpisanih sestavin pritožbe (335. člen ZPP) pa ne navede pritožbenih razlogov. Takšna pritožba ni nepopolna, da bi jo bilo treba zavreči, pač pa pritožbeno sodišče v takem primeru preizkusi, ali so bile na prvi stopnji storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 212.
odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - uradna dolžnost sodišča - zbirke osebnih podatkov - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - predlagalni postopek - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval niti vseh potrebnih osebnih podatkov o predlagatelju (to so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in državljanstvo). Prav tako ni vseboval podatkov o njegovih morebitnih družinskih članih. Zato je bil predlagatelj pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga, pravilna.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1, 34a, 34a/3. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-14.
zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - vročitev plačilnega naloga - obvestilo o prejemu pisanja - vročilnica kot javna listina - pravilnost vročitve - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje pravne osebe - osnovni kapital družbe - denarna sredstva na bančnem računu - odmera sodne takse
Zakonsko domnevo o pravilni vročitvi je mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice.
Tožnica (pravna oseba) v predlogu za taksno oprostitev ni navedla in izkazala nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da denarnih sredstev na transakcijskem računu brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more porabiti v višini, ki bi zadostovala za plačilo sodne takse. Ob odsotnosti takih trditev in dokazov pa tožnica s predlogom za taksno oprostitev ne more uspeti.