spor majhne vrednosti - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - delno izpodbijanje odločbe - fikcija umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - preuranjen sklep
V skladu z določbo sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 v primeru, ko je stranka vložila pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je odločilo o ugovoru za plačilni nalog, začne rok za plačilo takse teči (šele) naslednji dan po odločitvi o pritožbi.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - naknadno plačilo sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse
Toženec za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve glede na naknadno plačilo sodne takse nima (več) pravnega interesa. Morebitna ugoditev pritožbi namreč ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj toženec skladno s prvim odstavkom 36. člena ZST-1 nima pravice do vrnitve že plačane takse.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - izključitveni razlog - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00064955
ZST-1 člen 15, 15/2, 15/4, 15/4, 34. ZPP člen 154, 163, 163/4, 339, 339/2, 339/2-8, 449/2-14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. ZPIZ-1 člen 8, 8/9. OZ člen 132.
premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - kritje rednih in izrednih stroškov - renta - valorizacija rente - usklajevanje rente z rastjo življenjskih stroškov - tuja pomoč - povečane potrebe upravičenca - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - odmera stroškov - pripravljalni narok - odvetniška tarifa - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - delni uspeh - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Ločiti je treba med dodatkom za pomoč in postrežbo ter povečanimi rednimi mesečnimi stroški. Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Ne gre torej za denarni prejemek, ki bi pokril povečane stroške, ki kot posledica škodnega dogodka nastajajo oškodovancu, za kar je bilo tožniku v obravnavani zadevi priznano 200 EUR. Namenjen je torej pokritju stroškov tuje pomoči, za katero sodišče prve stopnje ugotavlja, da jo je tožnik potreboval.
Rente se ne valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov – njihova rast je lahko le podlaga za spremembo rente. Odločitev sodišče prve stopnje, ki višino rente ni vezalo na morebitne bodoče spremembe (uskladitve) invalidske pokojnine, je zato pravilna. Res je, kar opozarja pritožba, da sodišče prve stopnje ni izrecno odgovorilo na ugovor tožene stranke, da bi bilo treba upoštevati v bodoče usklajene zneske invalidske pokojnine, a to v obravnavanem kontekstu ne pomeni postopkovne kršitve.
Pritožba pravilno opozarja na neustrezno sklicevanje na četrti odstavek 163. člena ZPP. V sodbi je namreč sodišče prve stopnje v VI. točki zapisalo le, da bodo stroški odmerjeni s posebnim sklepom – to ne predstavlja odločitve iz četrtega odstavka 163. člena ZPP, saj bi morali biti v izreku sodbe odločeno kdo in v kakšnem deležu plača pravdne stroške. Le višina stroškov bi bila odmerjena naknadno (po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari!) s posebnim sklepom. Sodba ob izdaji sklepa o stroških še ni postala pravnomočna, torej v skladu s citirano določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP sklepa še ni bilo mogoče izdati.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - nedelujoča gospodarska družba - opravljanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme
Če naj bi bila edina dejavnost, ki jo je tožeča stranka opravljala, oddaja reklamnih panojev, pa od tega že vsaj dve leti nima nobenih prihodkov, potem v praktičnem smislu tožeča stranka te dejavnosti ne opravlja in ne more priti do obravnave morebitnega ogrožanja. Do istega zaključka vodi okoliščina, da tožeča stranka več kot 7 let ni storila ničesar glede varstva svojih pravic v zvezi z domnevno neupravičeno uporabo njene lastnine, kljub temu, da očitno iz te neupravičene uporabe ves ta čas ni prejemala nobenih prihodkov, saj je sama navedla, da v tem obdobju ni imela sklenjenih nobenih pogodb za reklamne panoje. Gospodarska družba si je dolžna prizadevati pridobiti sredstva za plačilo sodnih taks, kar izhaja iz namena sodnih taks, ki je tudi v določeni meri pokriti stroške postopka.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe in o nedovolitvi spremembe tožbe pomeni procesni sklep, ki ga ni mogoče šteti za odločbo o glavni stvari v smislu točke 1.1.2 taksne tarife ZST-1.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek na prvi stopnji
Tožnica s prvim in drugim tožbenim zahtevkom, upoštevaje pri tem tudi njene tožbene trditve, toži na ugotovitev in prepoved protipravnega vznemirjenja, s tretjim tožbenim zahtevkom pa na ukinitev služnosti. Tako utemeljeno navaja, da v predmetni zadevi ne gre za spor zaradi motenja posesti, kot je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 32, 32/1, 32/3. ZPP člen 39, 39/1.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - razširitev tožbenega zahtevka - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - podlaga za plačilo sodne takse - vštevanje sodne takse - doplačilo sodne takse - ocena vrednosti spornega predmeta - ekonomski pomen spora
Po ureditvi v ZPP je smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora - na takšno oceno pa se nato vežejo določene procesne posledice. Zahteva po navedbi vrednosti spornega predmeta se nanaša le na primere, v katerih vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ker ta niti ni razvidna že iz samega tožbenega zahtevka, niti je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP. Iz (razširjenega) tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost spornega predmeta, saj vsebuje denarni znesek. Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, ampak vrednost spornega predmeta - realna ocena ekonomskega pomena spora. Iz postavljenega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje nedvomno lahko sklepalo, da je ekonomski pomen spora (oz. razširjenega zahtevka) tak, kot je višina terjatve, o kateri naj sodišče (poleg ostalega premoženja) odloči.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno navedlo, da pritožnica ni zavezanka za plačilo sodne takse niti ji ni bil izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Zato je pravilno zaključilo, da za vložitev vloge z dne 8.9.2022 ni imela pravne koristi. Da je to vlogo poslala v imenu obeh dedinj, pritožnica prvič navaja sedaj v pritožbi in prilaga pooblastilo svoje mame B. B., kar pa kot prepozno ni mogoče upoštevati.
Razlaga, da lahko do ponudbe in nove zaposlitve pride, potem ko delavcu delovno razmerje z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, že preneha, ni niti logična niti smiselna, saj mora iti za nadaljevanje zaposlitve brez prekinitve. Odpravnina zapade ob prenehanju delovnega razmerja (šesti odstavek 108. člena ZDR-1), kar pomeni, da z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, in prenehanjem delovnega razmerja obveznost njenega plačila za delodajalca že nastane.
Toženka je kot posredni proračunski uporabnik, v celoti v lasti samoupravne lokalne skupnosti, oproščena plačila sodne takse (za tožbo), kot določa prvi odstavek 10. člena ZST-1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - likvidna sredstva - negativno stanje na bančnem računu - premoženjsko in finančno stanje stranke - trditveno breme - nemožnost unovčitve premoženja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so v obravnavani zadevi zaradi ugotovljenega negativnega stanja na toženkinih transakcijskih računih in glede na 15-dnevni rok za plačilo sodne takse podani pogoji za oprostitev oziroma vsaj za odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje namreč pri odločanju o oprostitvi oziroma odlogu plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko in finančno stanje.
Toženka torej posluje z dobičkom in razpolaga s premoženjem. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 163, 163/2, 300, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 350, 350/2. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - tožba in nasprotna tožba - obravnavanje nasprotne tožbe - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - navajanje novih dokazov v pritožbi - pritožbene novote - upoštevanje pritožbenih novot - nedovoljene pritožbene novote - pravica do vrnitve sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - umik tožbe - odmera takse ob umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uporaba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se ne preizkuša po uradni dolžnosti, zato bi bila pritožnica, da bi z očitkom te kršitve uspela, morala izkazati, da je dokaz predlagala glede dejstva, s pomočjo katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo sodbo (tj. glede njenega nosilnega razloga), obenem pa ni, ni dovolj ali ni pravilno pojasnilo zavrnitve izvedbe dokaza.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zaprt transakcijski račun - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.