postopek za plačilo sodne takse - pravilno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse z navedbo napačne reference
Tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, bi se štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja oprostitve. Po tem, ko je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo k dopolnitvi predloga, ta pa ni bil dopolnjen, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo, saj onemogoča presojo, ali predlagateljica izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.
nagrada in stroški izvedenca - odmera izvedenine - vrednotenje izvedenskega dela - izpolnitev naloge - plačilo sodne takse za pritožbo - pritožba zoper končni sklep - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti za pritožbo
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka. Pritožnik, čeprav ni zadovoljen z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
Plačilo sodne takse za pritožbo zoper končni sklep, ki jo je vložil nasprotni udeleženec, je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, zato ne more biti dvoma o tem, da je pritožnikova taksna obveznost nastala.
Stranka v pritožbi ni navedla kdaj in na kakšen način (osebno ali po pošti) naj bi vlogo z vložila oziroma posredovala sodišču, niti v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza. Pritožnica le z navedbo datuma na vlogi, ki naj bi bila posredovana sodišču, brez ustreznega substanciranja relevantnih dejstev o predložitvi vloge sodišču, ne more uspeti.
Dedinja nima pravnega interesa, da se odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.
Dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., predstavlja pogodbo med njimi oziroma gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 117, 117/2. ZST-1 člen 13, 13/1.
predlog za obnovo postopka - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dejstvo, da toženka ni plačala sodne takse niti v petnajstdnevnem roku prosila za oprostitev plačila, ni sporno. Drugačne odločitve pa toženka ne more doseči niti s sklicevanjem na institut vrnitve v prejšnje stanje. V pritožbi je resda navedla, da je prošnjo za taksno oprostitev vložila v najkrajšem možnem času in da je iz zdravstvenih razlogov ni mogla vložiti prej, vendar iz teh navedb ne izhaja utemeljenost vrnitve v prejšnje stanje. Predlog je pravočasen, če je vložen v petnajstih dneh od prenehanja vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila rok (drugi odstavek 117. člena ZPP), vzrok pa mora biti tak, da je stranki preprečil opravo procesnega dejanja. Iz pritožničinih navedb navedeno ne izhaja. Ni navedeno niti, kako resen je bil vzrok, niti kdaj je prenehal. Sodišče prve stopnje zato njene vloge, naslovljene kot pritožba, ni bilo dolžno obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 44, 44/3, 216. ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 19/1, 19/2, 31, 31/1.
sodna taksa za pritožbo - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - gospodarski spor - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - presoja vrednosti spornega predmeta - postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta - sprejemljiva verjetna vrednost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je uporabilo vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, pri čemer se je sklicevalo na strankino pojasnilo, da je vrednost odsvojenega poslovnega deleža mnogo višja od 7.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, saj je pri določitvi vrednosti za odmero sodne takse izhajalo iz tožbenih trditev. Ker mora biti postopek ugotavljanja vrednosti spornega predmeta hiter, sodišče pa mora ugotoviti zgolj sprejemljivo verjetno vrednost, v ta namen ne rabi izvajati celotnega dokaznega postopka.
odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - odločanje po vsebini - falsa demonstratio non nocet
Dolžnica je s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).
Delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, se ne izključujeta.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Predlagateljičine zdravstvene težave so po naravi stvari takšne, da so povezane z dodatnimi stroški zdravljenja, kar pomeni, da so celotni stroški preživljanja predlagateljice in otrok ustrezno višji. V teh okoliščinah bi tudi plačilo takse v desetih mesečnih obrokih pomenilo preveliko breme. Ugotovljene okoliščine narekujejo podaljšanje obročnega plačevanja dolžne takse na čas 24 mesecev.
neplačana sodna taksa - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni plačal sodne takse ob vložitvi ugovora niti po vročenem plačilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo in jo je izpodbijala v celoti, česar tožena stranka ne zanika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je vrednost zahtevka 11.752,83 EUR, kolikor je naložilo v plačilo toženi stranki, kar je izpodbijala s pritožbo.
Prepozno plačana sodna taksa ima enake pravne posledice kot neplačana sodna taksa. Zato ni odločilno, da je tožnik kasneje, po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga, sodno takso plačal. Rok za plačilo sodne takse je namreč zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa niso podaljšljivi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
Zasebna tožilka tako v pritožbi utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodno takso pravočasno plačala, pri čemer zakonska določila (tretji in četrti odstavek 52. člena ZKP) od zasebne tožilke ne zahtevajo, da bi morala sodišču predložiti tudi dokazilo o plačilu sodne takse. Zadostuje plačilo in tega je zasebna tožilka, kot kaže pritožbi priložena listina, očitno opravila.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.