Do popolne taksne oprostitve je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1).
ZNP člen 35, 37, 126. ZPP člen 109, 151 - 166, 344, 366.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - skupni stroški postopka - razdelitev stroškov - sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - kriterij za odločitev o stroških - možnost poplačila - osebni podatki - pravica do izjave - denarna kazen za žalitev
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve solastnine, obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku v skladu s 35. in 126. členom ZNP razdeli med vse udeležence nepravdnega postopka. Taksa s tem torej izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka (enako, kot morebitni strošek izvedenca ipd.).
Tudi za eventualno nasprotno tožbo velja, da taksna obveznost nastane ob njeni vložitvi (1. točka 5. člena ZST-1) in ne morda šele v primeru, ko bi bili izpolnjen pogoj za njeno obravnavanje. Uveljavljanje eventualne nasprotne tožbe povzroči vse materialnopravne učinke kot vložitev nasprotne tožbe. Tožnica je v eventualni nasprotni tožbi sama navedla, da jo vlaga v izogib poteku petletnega zastaralnega roka za uveljavljanje njenega denarnega zahtevka. Enako velja tudi za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov oziroma za uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka (tretji odstavek 182. člena ZPP), s katerim tožnica v pritožbi primerja eventualno nasprotno tožbo. Tudi za podrejeni tožbeni zahtevek je treba plačati sodno takso, čeprav je odločanje o njem pogojno - odvisno od spoznanja, da zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Če pa sodišče ni odločalo o podrejenem tožbenem zahtevku, je to podlaga za pravico do vrnitve sodne takse (36. člen ZST-1).
ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
ugovor zoper plačilni nalog - podlaga za odmero takse - vrednost spornega predmeta - dopustnost pritožbe - posebna pritožba - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitveni zahtevek - nedenarni zahtevki - izpodbijanje sklepa skupščine - doplačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo tožeče stranke tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna tudi sodišče na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa ob domnevi umika - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati predlog tožeče stranke z dne 13. 11. 2020 le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Trditvenega in dokaznega bremena v tej smeri pa tožeča stranka ni zmogla. Slabo likvidnostno stanje, ki ga je zatrjevala v pritožbi samo po sebi ne utemeljuje oprostitve plačila takse. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev za redni postopek je bila ugotovitev, da s plačilom sodne takse v znesku 415,00 EUR opravljanje dejavnosti tožeče stranke ne bo ogroženo. Pritožnik ob vložitvi ponovnega predloga za taksno oprostitev ni konkretno zatrjeval niti dokazoval spremenjenih okoliščin od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene.
ZST-1 člen 3, 3/1, 11, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 34a, 34a/1. ZIZ člen 9, 9/8, 38, 38/8, 38/9.
omejitev predloga za izvršbo - umik predloga za izvršbo - izvršilni stroški - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Če bi bil dolžniku izdan nalog za plačilo sodne takse, bi imel zoper njega možnost vložitve ugovora, prav tako pa bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Vendar pa je glede tega bistveno, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Ker ne gre več za sodno takso, ni več možen ugovor, prav tako ne predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Kot rečeno, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške, za naložitev v plačilo katerih pa veljajo drugi principi (načelo culpae). To pa seveda pomeni, da izdaja naloga za plačilo (prevaljene) sodne takse ni ustrezna. V tem delu je tako pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodna taksa se lahko plača z gotovino, z elektronskim denarjem ali z drugimi plačilnimi sredstvi po prvem odstavku 6. člena ZST-1, o čemer je bil drugi dolžnik poučen v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2020. Zakaj teh ne bi mogel uporabiti, četudi bi bil res v obdobju plačila v samoizolaciji, v pritožbi ne pojasni.
ugovor zoper plačilni nalog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in izplačila nadomestila plač, nadomestila za neizrabljeni letni dopust, regresa za letni dopust, pri čemer je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi ter sodbo, pri čemer je ugotoviti, da gre za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja, ki vključujejo tudi denarne zahtevke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Posledično navedenemu pa je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z odmero sodnih taks za tožbo in pritožbo materialnopravno zmotno. Tudi vtoževani denarni zahtevki so v zvezi s transformacijo oziroma s prenehanjem delovnega razmerja in zato zanje ni potrebno plačilo sodnih taks.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve
Pisanje se šteje za vročeno naslovniku 21. 10. 2020, s potekom prej petnajstdnevnega roka. S tem je bila vročitev pisanja pravilno opravljena. Iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse izhaja opozorilo toženi stranki, da če v danem roku dolgovane takse ne bo plačala, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena. Ker tožena stranka sodne takse po navedenem plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP njeno pritožbo zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno.
predlog za taksno oprostitev - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij - osnovni znesek minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - unovčljivo premoženje - vrednost premoženja
Ne glede na nizke dohodke pritožnika plačila takse ni mogoče oprostiti, niti mu odložiti njenega plačila. Oviro za to predstavlja dejstvo, da ima njegova žena v lasti nepremičnino, vrednost katere presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZST-1 člen 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 11.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - denarna kazen - zloraba pravic - pravni interes za pritožbo
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12a, 12a/2. ZSVarPre člen 27. DZ člen 183. ZUPJS člen 10, 10/1, 17.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - minimalni dohodek prosilca - socialnovarstveni prejemki - vrednost premoženja - dolžno preživljanje - preživljanje otroka - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - dohodek družine - socialna pomoč
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR), presega pa znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, saj znaša 413,88 EUR. Odmerjena sodna taksa za postopek je glede na redne denarne dohodke v družini visoka (1.449,00 EUR). Zato bi lahko takojšnje plačilo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se družina preživlja. Ob zagotovljenem celotnem preživljanju družine na kmetiji, pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik z rednimi denarnimi prejemki zmogel obročno plačilo takse, kot mu ga je odobrilo sodišče prve stopnje (šest obrokov po 241,50 EUR mesečno).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - učinek za nazaj
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nasprotna udeleženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila pravočasno, v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, na podlagi odločbe o BPP, ki ji je bila dodeljena tudi za stroške sodnega postopka, ki so nastali po 16. 10. 2020 (drugi odstavek 11. člena ZBPP), torej za nazaj, je treba po presoji pritožbenega sodišča nasprotno udeleženko oprostiti plačila sodnih taks in ji s tem omogočiti njeno vrnitev.
ZST-1 člen 1, 5, 11, 12, 13, 13/1, 13/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 319.
predlog za taksno oprostitev - pravnomočno zavrženje predloga - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - spremenjene okoliščine - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - pravni pouk v plačilnem nalogu - neplačilo sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika - domneva umika pritožbe
Po stališčih sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vključuje tudi predlog za obročno plačevanje oziroma odlog plačila, in sicer ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.
Predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. To pa pomeni, da so nanje vezane tako stranke kot sodišče. Iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, lahko stranka poda le enkrat.
Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnika ne zatrjujeta.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega odločanja o taksni oprostitvi. Določa le časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Običajno je, da stranka poda predlog za taksno oprostitev hkrati z vložitvijo pravnega sredstva ali predloga za začetek postopka, torej takoj, ko taksna obveznost nastane. To pa lahko stori tudi kasneje, in sicer najkasneje do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Ker sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan ustrezen predlog za taksno oprostitev (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je z rokom, določenim v plačilnem nalogu, stranki, ki ob nastanku taksne obveznosti še ni zaprosila za taksno oprostitev, dana možnost, da z ustrezno vlogo, podano v postavljenem roku doseže, da lahko zaprošena oprostitev učinkuje tudi za nazaj, torej od dneva, ko je taksna obveznost nastala.
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, ki pa je znana že ob njenem nastanku. Predlog za taksno oprostitev je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo te obveznosti. Vložitev predloga za taksno oprostitev zadrži izvršitev izdanega plačilnega naloga. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga in tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - COVID-19 - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker je sodišče prve stopnje tožečo stranko v sklepu z dne 24. 9. 2020 na zakonski podlagi opozorilo, da bo nepopoln predlog, če ga tožeča stranka ne dopolni v roku 30 dni od prejema sklepa, zavrglo, pritožnica neutemeljeno uveljavlja nezakonitost sklepa. Rok za dopolnitev se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje iztekel 2. 11. 2020, čemur pritožnica neutemeljeno nasprotuje s stališčem, da bi moralo sodišče zaradi izrednih razmer Covid-19 tožeči stranki v konkretnem primeru podaljšati rok za dopolnitev predloga. Za tako postopanje sodišče prve stopnje ni imelo nobene dejanske niti pravne podlage. Z iztekom roka, ki ga tožeča stranka ni izkoristila za dopolnitev predloga, so se izpolnili pogoji za zavrženje nepopolnega predloga. Smiselno izraženo stališče, da je sodišče prve stopnje imelo podlago za vsebinsko presojo predloga za oprostitev plačila sodne takse, je materialnopravno zmotno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da vsebinska presoja ne bi bila mogoča niti na podlagi v pritožbi predlaganih dokazov, ker tudi ti niso skladni listinami, ki bi jih morala tožeča stranka predložiti v skladu s pozivom sodišča v sklepu z dne 24. 9. 2020. Zakaj pa naj teh listin tožeča stranka ne bi bila dolžna predložiti sodišču za potrebe odločitve o predlogu, da se jo oprosti plačila sodne takse, v pritožbi niti ne pove.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12b. ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4, 337, 337/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - nepopolna vloga - pozivni sklep - vročilnica kot javna listina - vročitev s fikcijo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Ker tožena stranka tudi po pozivu ni posredovala zahtevanih podatkov in izjav (kar pritožbeno ni izpodbijano), je sodišče prve stopnje njen predlog za obročno plačilo sodne takse pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1).
Trditve, da je v drugih postopkih dosegla obročno plačilo sodne takse, je tožena stranka prvič navedla šele v pritožbi. Ker obenem ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za obročno plačilo sodne takse, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Višje sodišče zgolj pripominja, da tudi če je bilo toženi stranki v drugih postopkih omogočeno obročno plačilo sodne takse, to ne povzroči samodejnega obročnega plačila sodne takse v obravnavanem postopku (kot to zmotno meni pritožnica), saj se je v vmesnem času njeno premoženjsko, finančno ali likvidnostno stanje lahko že spremenilo (izboljšalo) do te mere, da do obročnega plačila sodne takse ne bi bila več upravičena (da temu ni bilo tako, pa tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj dokazala).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/3. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse - pogoji za odločanje o taksni oprostitvi - namen sodnih taks - sodna taksa za umik tožbe - stečajni postopek predlagatelja
Obveznost plačila sodne takse je nastala z vložitvijo tožbe. Tožeča stranka je kasneje tožbo umaknila. Sodišče je postopek ustavilo s sklepom. S tem je sam po sebi odpadel vsebinski pogoj za oprostitev plačila sodnih taks. Namen sodne takse pri vlogah, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je zagotoviti dostopnost sodnega varstva (23. člen Ustave). Varstvo tega namena je z umikom tožbe in ustavitvijo postopka odpadel. Sodno takso bo treba plačati v višini, ki jo določa zakon za umik tožbe, kar bo izvedlo sodišče prve stopnje. Poleg tega je tožeča stranka sedaj tudi v stečaju, zato je odpadel tudi drug vsebinski pogoj. Tožeča stranka je v stečaju, kar pomeni, da je z gospodarsko dejavnostjo že iz tega razloga prenehala.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12, 12a. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 11, 11-3.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - dohodek prosilca - brezplačna pravna pomoč - družinski član - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ogroženo preživljanje
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.