URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/5, 12a/6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
pravica do sodnega varstva - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - teleološka (namenska) razlaga - nedovoljena pritožbena novota
Možnost oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks je eden od vidikov ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), saj omogoča učinkovito uveljavljanje te pravice ne glede na morebitne ovire premoženjske narave. Po drugi strani je pri odločanju o taksni oprostitvi treba upoštevati, da so sodne takse plačilo za delo sodišča, ki se stekajo v državni proračun. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje navedene interese pravilno uravnotežilo. Glede na v pritožbi neizpodbito dejstvo, da je tožeča stranka lastnica dveh nepremičnin, z unovčenjem katerih bi lahko pridobila sredstva za plačilo sodne takse, namreč tudi po presoji višjega sodišča tožeča stranka ni izkazala pogojev za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00073772
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/1-1. ZPP člen 108, 108/5. ZUPJS člen 10, 10/1. ZVOP-1 člen 8, 8/1.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za oprostitev plačila takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje poleg podatkov za stranko tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSM00073638
ZST-1 člen 19, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 43, 44, 44/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - sodna taksa - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v tožbeno določeno vrednost spornega predmeta (3.500,00 EUR; tretji odstavek 30. člena ZST-1) poseglo na podlagi določila prvega odstavka 31. člena ZST-1 in pri preverjanju ocenjene vrednosti zahtevka glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZST-1 in vsebino tožbenega zahtevka (ugotovitev neobstoja ločitvene pravice) pravilno (smiselno) uporabilo določilo 43. člena ZPP.
Pri obravnavanem zahtevku gre namreč za primerljivo situacijo, kot jo ureja citirana določba, po kateri se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta.
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta po določilu 43. člena ZPP mogoče določiti tudi v primeru, ko ni znana vrednost zastavnega predmeta, ker je tožnica ni zatrjevala, je pa znana višina zavarovane terjatve.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - obročno plačilo - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Glede na to, da dolžnik ni podal konkretnih navedb o ostalih okoliščinah premoženjskega in finančnega stanja, pri čemer več kot eno leto in pol po zaprtju računa še vedno obstaja in očitno v nekem obsegu posluje, sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo obročnega plačila sodne takse 44,00 EUR. Dolžnik ni dokazal, da bi s takojšnjim plačilom 44,00 EUR ogrozil svojo dejavnost.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - sodna taksa - nerazdelna taksna obveznost - materialno sosporništvo - enotno sosporništvo - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da sta prvi in drugi tožnik po 196. členu ZPP enotna sospornika (s tožbo zahtevata ugotovitev obsega zapuščine) in se štejeta za enotno pravdno stranko. To pomeni, da sta tudi materialna sospornika in ju skladno z drugim odstavkom 14. člena ZST-1 pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno.
Taksna oprostitev enega od sospornikov se razteza tudi na druge, če gre za materialne sospornike.
Pritožbene trditve, da obveznost za plačilo sodne takse ni nastala in da je s tem sodišče prekršilo materialni predpis ZST-1, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu namreč pravilno navedlo, da so z zneskom 33,00 EUR taksirane vloge po tar. št. 30010 ZST-1. Tarifna številka 30010 sodi med posebne takse (takse v primeru nastopa posebnih dejstev, zaradi katerih se odmeri sodna taksa), kot je vložena posebna pritožba, ki ni posebej taksirana, ni pa tudi takse prosta.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna dopolnitev predloga
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni prvi toženec. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka.
Dolžnica zgolj s pritožbenimi navedbami, da je sodno takso plačala v predpisanem roku, ne da bi ob tem priložila tudi potrdilo o plačilu sodne takse, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da te sodne takse v določenem roku ni plačala.
Pritožnik je vložil štiri ločene pritožbe zoper štiri različne procesne odločitve sodišča prve stopnje. Ocena sodišča, da gre za štiri pravna sredstva je pravilna, posledično pa tudi odmera sodne takse za štiri pritožbe v izpodbijanih plačilnih nalogih.
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP).
Prvi odstavek 37. člena ZST-1 določa, da vrnitev takse po uradni dolžnosti odredi sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato ni odločalo o vrnitvi sodne takse, ker za to ni pristojno.
sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 11/4. ZPP člen 100, 100/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - postopek s pritožbo - prejem naloga za plačilo takse za pritožbo - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga - obstoj pravnega interesa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - smrt stranke med postopkom
Ker taksna obveznost za vloženo pritožbo ni nastala, toženec nima potrebnega pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Toženčev predlog se nanaša na neobstoječo obveznost, zato je takšno vlogo sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZPP člen 108, 207, 207/2, 285. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - bilanca stanja - materialno procesno vodstvo
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.
Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3. ZST-1 tarifna številka 1111.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - delni umik tožbe - doplačilo sodne takse za redni postopek - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta
Za presojo, od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek, je pravno odločilno, ali je tožeča stranka vložila delni umik zahtevka pred ali po vložitvi ugovora dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pravna oseba - bolezen zakonitega zastopnika
Ne držijo pritožbene navedbe, da zaradi bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo osebe, ki bi lahko plačala sodno takso. Tožena stranka je imela pooblaščenca, s katerim bi lahko te zadeve uredila. Tožena stranka je pravna oseba, in bolezni njenega zakonitega zastopnika ni mogoče enačiti z boleznijo fizične osebe, saj morajo njen zakoniti zastopnik ali družbeniki poskrbeti, da družba posluje.
Tožeča stranka ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da sodne takse za tožbo ni plačala v roku, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, temveč ugovarja pravilnosti odmerjene sodne takse in navaja razloge za oprostitev plačila sodne takse, s čimer v pritožbi zoper izpodbijan sklep ne more uspeti.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 16. ZPP člen 242, 242/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno poslalo dva plačilna naloga za plačilo sodne takse po tarifni številki 3009 (postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka). Tožena stranka je namreč pritožbo vložila zoper dva samostojna sklepa naslovnega sodišča, s katerima je sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi stroškov nadomestila plače za dve priči. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sta v eni vlogi vloženi dve pritožbi.