ZPP člen 8, 353, 360, 360/1. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - kršitev v odpovednem roku
Zmerjanje navzočih na prireditvi delodajalca ob prisotnosti zaposlenih in njihovih družinskih članov, vključno z otroki, z izrazi, kot jih je uporabila tožnica, ne more biti dopustno vedenje delavca. Gre za hudo kršitev, po naravi stvari storjeno namenoma. Tudi v primeru, da bi se dejansko izkazalo, da je toženka vabilo na sejo nadzornega sveta vročala na navedeni prireditvi zato, da bi jo sprovocirala, bi tožničino ravnanje pomenilo neopravičljivo grobo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki upravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Skladno z določbo drugega odstavka 87. člena ZDR-1 mora v odpovedi delodajalec pisno obrazložiti le dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Obstoj pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 lahko zatrjuje in dokazuje v individualnem delovnem sporu za ugotovitev zakonitosti izredne odpovedi. Tudi sicer je toženka že v izredni odpovedi navedla, da je njeno zaupanje v razmerju do tožnice porušeno in zato nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, kar ne glede na izostanek pristavka "do izteka odpovednega roka" ustreza pogoju iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo odpoved za ustrezno obrazloženo in jo je presojalo po vsebini.
Zavrniti je treba tudi pritožbeno vztrajanje, da ravnanja in vedenja tožnice 13. in 15. 12. 2022 ni mogoče šteti za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja zato, ker tedaj v prostorih toženke ni bila prisotna kot njena zaposlena, temveč kot članica nadzornega sveta oziroma večja delničarka. Zmotno je stališče pritožbe, da udeležba na družabnem dogodku toženke v času odpovednega roka, ko tožnica ni več hodila na delo, ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ustaljena sodna praksa je, da dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu. Tožničino ravnanje 13. 12. 2022, ko je prišla v prostore toženke in njene zaposlene prepričevala, naj ji takoj izplačajo odpravnino, je bilo nedvomno storjeno v povezavi z delovnim procesom pri toženki, saj je bila tam med delovnikom, s pristojnimi delavci toženke pa je komunicirala o svoji pravici iz delovnega razmerja, ki je še trajalo.
izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - vrednost nepremičnin
Dolžnik ves čas postopka navaja, da je dolžan plačati manj kot 10.000,00 EUR. To oceno dolžnika je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane odločitve o omejitvi izvršbe.
Sodišče prve stopnje je iz javnih podatkov GURS ugotovilo orientacijske vrednosti vseh treh parcel 342/1 15.473,00 EUR, parc. št. 482/4 iste k.o. 216,00 EUR, parc. št. 740/2 iste k.o. pa 41.428,00 EUR ter da je na parc. št. 342/1 kot prvi hipotekarni upnik vpisana Zavarovalnica Sava d.d. za zavarovanje terjatve 912,02 EUR s pripadki (9. stran sklepa). Vse to pritožbeno ni sporno. Dolžnik utemeljeno navaja, da bo glede na do sedaj opravljeno izvršbo z že dovoljenima sredstvoma druga nepremičnina parc. št. 342/1 zadoščala za poplačilo. Njena prodaja bo predstavljala najmanjši možni poseg v premoženje dolžnika in hkratno realno možnost poplačila upnika. Poseg na to nepremičnino je najbolj racionalen tudi zato, ker je na njej že vpisana hipoteka drugega upnika 912,02 EUR s pripadki in je velika verjetnost, da bo sodišče s prodajo ene nepremičnine poplačalo oba upnika.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - odmera stroškov izvedenca - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za plačilo predujma
Povedano drugače, tožeča stranka do sedaj še ni imela, ker s stroški ni bila niti seznanjena, možnosti, da v primernem roku vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč za oprostitev plačila stroškov izvedenca in da poskuša doseči njihovo oprostitev.
Če bi pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, ker ustrezna oblika brezplačne pravne pomoči tožeči stranki še ni bila odobrena, enostavno potrdilo, bi zaradi velike višine stroškov lahko prišlo do posega v pritožnikove ustavne pravice (na primer 33. člen Ustave), in sicer v pravice pritožnika, ki je šibkega premoženjskega stanja. Rok za plačilo predujma bi se namreč lahko iztekel prezgodaj ali pa bi pa organ za brezplačno pravno pomoč štel, da je do tega že prišlo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00079079
URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 5, 8, 8/1. ZSKZDČEU-1 člen 10, 11, 23, 23/4.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - ponovna odreditev pripora - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - pravica do izjave v postopku - predhodni postopek - bivalne razmere v zaporu - poizvedbe sodišča - seznanitev z ugotovitvami postopka - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - načelo vzajemnega priznavanja
Pravica do izjave zahtevane osebe in njegove obrambe po vsebini ni bila kršena in s tem tudi ne ustavne pravice zahtevane osebe. Pregled spisovnega gradiva izkazuje, da rezultat poizvedb zahtevani osebi in njegovi obrambi res ni bil posebej vročan, s posebno odredbo v seznanitev, vendar je vsebina navedenega odgovora v celoti, z enakim tekstom povzeta v predlogu preiskovalne sodnice, posredovanem izvenobravnavnemu senatu. Tako sestavljen predlog preiskovalne sodnice pa je bil zahtevani osebi in zagovornici tudi posredovan s pozivom, da v roku treh dni na naveden predlog podata morebitne pripombe. Naveden predlog je zahtevana oseba prejela 1. 7. 2024, njegova zagovornica 14. 6. 2024, vendar nihče od njiju v zvezi s posredovanim jima predlogom preiskovalne sodnice ni podal nikakršnih pripomb ali zahtev v smeri oprave dodatnih pojasnil, kar bi gotovo lahko storila, glede na to, da je o zadevi prvostopenjsko sodišče odločilo 11. 7. 2024. Tako se izkaže, da sta zahtevana oseba in njegova zagovornica imela dejansko možnost izjaviti se tudi o vsebini pridobljenih podatkov, pa tega nista storila, zato se na zatrjevano kršitev ne moreta uspešno sklicevati in je tudi pravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča o tem.
oškodovančev prevzem kazenskega pregona - zahteva upravičenega tožilca - zavrženje obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem aktu - ovadba oškodovanca
Po oceni sodišča druge stopnje vse v ovadbi naznanjene okoliščine predstavljajo obravnavani historični dogodek in zato ravnanje tožilstva, ki se ob zavrženju kazenske ovadbe do vseh dejstev ni opredelilo, ne sme imeti škodljivih posledic za oškodovanca kot tožilca na način, da bi bil zaradi tega onemogočen v uveljavljanju svoje pravice do nadaljevanja kazenskega pregona.
Poleg tega pa velja v konkretnem primeru opozoriti tudi na določbo 433. člena ZKP, po kateri lahko oškodovanec, če državni tožilec v roku enega meseca po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega predloga in ne obvesti oškodovanca, da je zavrgel ovadbo ali odložil kazenski pregon, sam začne pregon s tem, da poda na sodišču obtožni predlog. Gre za izjemo od splošnega pravila, vsebovanega v 60. členu ZKP, saj oškodovancu omogoča prevzem pregona tudi v primeru neaktivnosti državnega tožilca.
SPZ člen 99, 212. ZIZ člen 3, 272, 272/1, 272/2-2.
izdaja regulacijske začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjevanje pogojev - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - varstvo služnosti - protipravno vznemirjanje lastnika - prenehanje vznemirjanja - prepoved parkiranja - postopek meritve površine - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - negatorna tožba - obseg zavarovanja - načelo sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti - trditveno breme - nezadostna trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - navedbe v odgovoru na pritožbo - odločanje v ponovljenem postopku - sklep presenečenja
Začasna odredba je le provizorično pravno varstvo, izjema od pravila, da sodišče zagotavlja sodno varstvo v rednem sodnem postopku z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Navedeno še toliko bolj velja za regulacijske začasne odredbe, pri katerih se začasna odredba pokriva s tožbenim zahtevkom.
Za nedopustno odločbo presenečenja gre lahko le takrat, ko stranka kljub vsej potrebni skrbnosti z določenim pravnim stališčem sodišča ni mogla računati. V konkretnem primeru iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo kakšna takšna stališča sodišča, ki jih tožnika (ki ju zastopa kvalificirana pravna pooblaščenka) ob zadostni skrbnosti že pred izdajo izpodbijanega sklepa ne bi mogla vzeti v zakup.
Zgolj dejstvo, da sta izkazana oba kumulativno predpisana pogoja za izdajo začasne odredbe, še ne pomeni, da je ta nujno utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00084505
OZ člen 154, 154/4, 395, 395/1, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 14.
prometna nesreča dveh motornih vozil - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - odgovornost za škodo, povzročeno drugim - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt očeta - višina denarne odškodnine - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - trenutek ugotovitve obstoja in zneska obveznosti zavarovalnice - soprispevek k nastanku škode - regresna pravica zavarovalnice - regresna pravda
Uvodoma pritožbeno sodišče ponavlja, da je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku. To pomeni, da v pravdi ne more biti dvoma o škodnem dogodku in odgovornosti povzročitelja, toženca. Zanj je bilo namreč v kazenskem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je odgovoren za kaznivo dejanje iz katerega je nastala škodna posledica, ki je predmet obravnavanja v tej pravdi. O odgovornosti toženca se zato sodišče v pravdi ne more več spraševati.
Seveda pa lahko sodišče ugotavlja prispevek drugega udeleženca k škodi, a ne v primeru, če gre za situacijo iz četrtega odstavka 154. člena OZ, ki določa, da je v primeru, če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. V obravnavnem primeru so ti pogoji izpolnjeni. Tožnica ni udeleženka prometne nesreče, zato jo moramo v smislu zakonske določbe šteti za "drugo". Končno uveljavlja škodo, ki jo je utrpela ona, pri tem pa ne igra nobene vloge, da je njen pokojni oče eden od udeležencev nesreče. Kot drugo izvira škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, iz prometne nesreče, ki sta jo povzročili dve premikajoči se motorni vozili. Seveda je možno, da je tožničin pokojni oče soprispeval k nastanku škode, ki je predmet te pravde, a zaradi navedene zakonske določbe tega ni mogoče uveljavljati zoper "drugega" - oškodovanca, ki torej ni udeleženec prometne nesreče. Posamezni voznik se v razmerju do oškodovanca ("drugega"), ki mu je škoda nastala pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ne more (niti delno) razbremeniti odgovornosti, čeprav bi bilo mogoče ugotoviti deleže drugih voznikov pri nastali škodi. To pa seveda pomeni, da prispevek pokojnega očeta tožnice kot imetnika enega od v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil ne more biti predmet ugotavljanja v tej pravdi, ko "drugi" uveljavlja odškodnino za škodo, ki mu je nastala kot posledica delovanja dveh premikajočih se vozil, ampak bo lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev obstoja lastninske pravice etažnih lastnikov na pripadajočem zemljišču - zakonska domneva - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - razlastitev - soseska - prodaja stanovanj - parkirišča - vrtec - namembnost nepremičnine - javni interes - pravni interes - udeleženec postopka
V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne velja domneva, da je lastnik zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot njegov lastnik, pač pa domneva, da je lastnik zemljišča, ki je namenjeno redni rabi stavbe, lastnik oziroma so lastniki stavbe.
Ker so bile večstanovanjske stavbe zgrajene in stanovanja prodana, razlaščenci ne glede na morebitne nepravilnosti v razlastitvenem postopku nimajo več stvarnopravnih zahtevkov.
Ker ZK solastniki niso resnični lastniki parcel, za katere je prvo sodišče po kriterijih iz 43. člena ZVEtL-1 ugotovilo, da pripada stavbam v soseski, zaključkov o tem, katere parcele so individualno in katere skupno pripadajoče zemljišče, ne morejo izpodbijati. Skladno s 7. členom ZVEtL-1 namreč lahko udeleženci postopka uveljavljajo le svoje pravice in pravne koristi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00078263
ZIZ člen 110, 119, 119/2, 123, 124, 124/2.
prenos zarubljene terjatve - sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika - plačilo terjatve - izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika - zastavna pravica (na terjatvah) - vrstni red zastavnih pravic - vrstni red poplačila terjatev - zarubljena terjatev - sodni depozit - pravno varstvo pravic
S prenosom zarubljene terjatve v izterjavo upnik (tožnik) pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika (toženec) izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, kar pomeni, da pridobi pravico zoper dolžnikovega dolžnika vložiti tožbo na plačilo terjatve, če je dolžnikov dolžnik ne izpolni prostovoljno.
Temeljna značilnost zastavne pravice je varovanje vrstnega reda, zato kasneje pridobljena zastavna pravica pride na vrsto šele, ko je s prej pridobljeno zastavno pravico zavarovana terjatev v celoti poplačana.
Tožbeni zahtevek je zavrnjen, ker zaradi spoštovanja vrstnega reda upnika s prej opravljenim rubežem in s terjatvijo, ki zarubljeno terjatev po višini bistveno presega, ob odsotnosti tožnikovih trditev o prenehanju terjatve z boljšim vrstnim redom, v tem trenutku tožencu ni mogoče naložiti plačila v korist tožnika s slabšim vrstnim redom. Kljub temu tožniku pravno varstvo v smislu varovanja njegovega vrstnega reda in pravice do poplačila s tem vrstnim redom ostaja, saj z zavrnitvijo zahtevka ni v ničemer poseženo v njegovo z rubežem pridobljeno zastavno pravico, v veljavi ostaja tudi sklep o prenosu terjatve v izterjavo. V primeru prenehanja terjatve upnika z boljšim vrstnim redom bo tožnik lahko vložil novo tožbo, saj bo njegov zahtevek takrat temeljil na drugih okoliščinah glede vrstnega reda. V primeru spremenjenega dejanskega stanja ne gre za res iudicata.
sklep o napotitvi na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je glede pritožnika napačno uporabilo prvi odstavek 210. člena ZD, po katerem sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD napoti sodišče na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
Ne drži, kar je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi, da so vsi oporočni dediči izrazili pomislek glede darila, saj pritožnik, ki je bil z naroka odsoten, tega ni izrazil. Pritožnik ima prav, da v zgoraj navedenih določbah ZD ni podlage za njegovo napotitev na pravdo, če ni izrazil nobenega nestrinjanja z zahtevkom sodediča.
preživnina - skupno varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - ocena potreb - varstvo koristi otroka - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - porazdelitev preživninskega bremena - rezidenca
Kljub določitvi skupnega varstva in vzgoje v obravnavani zadevi čas bivanja otrok pri enem in drugem staršu ni enak. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pa tudi preživninske zmožnosti staršev niso enake. Če so te pri enem od staršev boljše, se lahko dogovorita, da ta krije več določenih stroškov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ali se dogovorita o zagotavljanju ustrezne denarne izravnave glede kritja vseh stroškov. Če dogovora ne dosežeta, takšno izravnavo določi sodišče. Tudi v teh primerih izhaja iz določbe prvega odstavka 190. člena DZ, ki sodišču nalaga, da pri odločanju o preživnini za otroka upošteva njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja in iz temeljnega kriterija za porazdelitev stroškovnega bremena med oba starša, ki je določen v 189. členu DZ.
sprememba višine preživnine - ponovna določitev preživnine - naknadno spremenjene okoliščine - zmožnosti preživninskega zavezanca - starejši mladoletnik - potrebe otroka - varstvo koristi otroka - nova dejstva
Že spremenjeno razmerje med preživninskimi zmožnostmi obeh staršev je podlaga za poseg v pravnomočno določeno preživninsko obveznost in za novo določitev preživnine, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti tudi spremembo otrokovih potreb.
Dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, sodišče v svoji odločitvi ni moglo upoštevati, zato jih tudi ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. V postopku za ureditev družinskih razmerjih pa je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok (34. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1). Okoliščina poslabšanja pridobitne zmožnosti enega od staršev ne omogoča neposrednega zaključka, da je njeno uveljavljanje v otrokovo korist, saj lahko pogojuje znižanje preživnine. Vendar pa ne glede na navedeno iz pritožbe izhaja, da gre za negotovo začasno stanje. V primeru trajnega zmanjšanja pridobitne in delovne zmožnosti nasprotnega udeleženca pa bo to lahko podlaga za morebitno spremembo odločitve o preživnini (197. člen DZ).
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - sklenitev več pogodb - dolžnost plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - višina sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zahtevki z različno dejansko podlago
Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka nedvoumno izhaja, da sta tožnika s toženo banko sklenila vsak svojo kreditno pogodbo. Vsaka pogodba predstavlja svojo dejansko podlago tožbenih zahtevkov in je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru pri odmeri sodne takse pravilno štelo, da sta zahtevka za ugotavljanje ničnosti dveh pogodb in posledičnega plačila dveh zneskov dva samostojna zahtevka. Pravilno je ugotovilo, da imata zahtevka tožnikov različno dejansko (ne pa tudi pravno) podlago. Izdaja dveh ločenih plačilnih nalogov za plačilo sodne takse, je pravilna.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen
Izvedenka je v svojem mnenju, napravljenem na podlagi pregleda pridržane osebe in zdravstvene dokumentacije, vključno s heteroanamnestičnimi podatki, dala mnenje, da gre za psihotično motnjo, verjetno shizofrenega kroga, ki se kaže v porušeni realitetni kontroli, prisotne so nanašalne in preganjalne blodnje, do katerih je pacient nekritičen, blodnje so po klinični oceni že delno kronificirane in sistemizirane, pridržani izraža tudi fenomene vplivanja (sosedje naj bi vplivali na medije, zaradi česar ne more dobiti službe). Zlasti je okrnjena sposobnost presoje in ocene tveganj, do svojih težav pa pacient nima uvida, predvsem pa je prepričan v realnost svojih blodnjavih doživljanj in ne dopušča možnosti, da bi to lahko bila posledica bolezni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00078096
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZPP člen 78, 78/1, 79, 343, 343/4.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba osebe brez procesne sposobnosti - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - naknadna odobritev procesnih dejanj - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Omejitev procesne sposobnosti toženca kot stečajnega dolžnika velja tudi za predmetno pravdo, ki poteka zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice, ker izid postopka lahko vpliva na obstoj stečajne mase.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo. Ker so navedbe sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede vabljenja oškodovanca na glavno obravnavo za dne 13. 1. 2023 in za dne 13. 2. 2024 v nasprotju s podatki sodnega spisa, ko je sodišče prve stopnje v obeh primerih vročalo vabili oškodovancu po pooblaščenem vročevalcu, ne da bi mu pred tem skušalo vročiti vabili po redni pošti, oškodovancu seveda ni mogoče očitati, da se je vročitvi vabila po redni pošti izmikal. Tako mu tudi ni mogoče očitati, da je stroške, ki so nastali zaradi angažiranja pooblaščenega vročevalca, povzročil po svoji krivdi.
vrnitev v prejšnje stanje - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - upravičeni vlagatelj
Pravico do vložitve prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ima zgolj in samo obdolženi, ne pa tudi sestra z izkazanim oz. predloženim pisnim pooblastilom. Samo prošnjo bi sicer lahko vložil tudi zagovornik, vendar pritožnice kot obdolženčeve sestre ni mogoče šteti za zagovornico.
Ta varnostni ukrep se izreka storilcu kaznivega dejanja zaradi njegove nevarnosti, ki izhaja iz možnosti, da storilec še naprej razpolaga s predmeti, navedenimi v prvem odstavku 73. člena KZ-1, to je s predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Gre za fakultativni ukrep, saj o nevarnosti storilca sodišču ni treba odločati le v tistih primerih, ko je v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena odvzem predmetov v zakonu določen kot obvezen. Zato bi morala odločitev o izreku takšnega ukrepa vsebovati tudi utemeljitev o ugotovitvi obtoženčeve nevarnosti, da bi zasežen mobilni telefon s pripadajočima SIM karticama uporabil pri storitvi morebitnega novega kaznivega dejanja. Za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov namreč zgolj ugotovitev uporabe predmeta (telefona) pri kaznivem dejanju ne zadošča. Materialnopravno izhodišče, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločbo o izreku varnostnega ukrepa po prvem odstavku 73. člena KZ-1, je zato napačno.
Sama ugotovitev uporabe predmeta (telefona) pri kaznivem dejanju ne zadošča. Varnostni ukrep odvzem predmetov po prvem odstavku 73. člena KZ-1 je fakultativni ukrep, zato bi morala odločitev o izreku takšnega ukrepa vsebovati tudi utemeljitev o ugotovitvi obtoženčeve nevarnosti, da bi zasežen mobilni telefon s pripadajočima SIM karticama obtožena uporabila pri storitvi morebitnega novega kaznivega dejanja, kar utemeljeno izpostavlja tudi zagovornik v pritožbi. Materialnopravno izhodišče, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločbo o izreku varnostnega ukrepa po prvem odstavku 73. člena KZ-1, je zato napačno.
Izvedensko mnenje se izloči iz spisovnega gradiva samo v primeru, če so podani razlogi iz prvega odstavka 251. člena ZKP. Nestrokovnost mnenja oz. zatrjevanja, s katerimi se izraža dvom o pravilnosti izdelanega izvedenskega mnenja, ne morejo biti razlog za izločitev izvedenskega mnenja, saj so strokovnost, verodostojnost in sprejemljivost vsebine izvedenskega mnenja predmet dokazne ocene sodišča, pri čemer pa mora sodišče morebitne nejasnosti, nepopolnosti in druge pomanjkljivosti izvedenskega mnenja odpraviti upoštevaje 257. in 258. člen ZKP.