Zaključkov ne more omajati zagovornik obtožene z lastno dokazno oceno podatkov in zaključkov izvedenca dr. E. E. ter z navedbami, da je obtožena za mladoletno oškodovanko skrbela po svojim najboljših močeh in v skladu s svojimi sposobnostmi. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča, upoštevajoč vse navedeno, obstoj razlogov za ukrep prepovedi približanja (195.a člen ZKP) zoper obtoženo še vedno povsem utemeljen.
S tem, ko sodišče prve stopnje v izrečeni varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ni vštelo časa dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu, je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
ZDR-1 člen 217, 217/1, 217/1-29, 217/4. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 57, 57/3, 136, 136/1, 136/1-1.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - dejanje ni prekršek - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - podlaga (temelj) odgovornosti
Zatrjevanje, da so odgovorne osebe s protipravnim ravnanjem opustile dolžno ravnanje in skrb, saj so pooblaščene opravljati delo v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, je ob upoštevanju določbe 14. člena ZP-1 in glede na preostalo vsebino opisa dejanja, ki ničesar od navedenega ne konkretizira, hkrati pa ustrezno ne razmejuje ravnanja fizičnih (odgovornih) oseb in "ravnanja" pravne osebe v smislu navedene določbe, nevzdržen pravni konstrukt, saj sta v njem pomešani podlagi za odgovornost pravne osebe iz prvega in iz drugega odstavka 14. člena ZP-1, ki sta sicer izključujoči.
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/2.
ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - domneva odgovornosti lastnika vozila - dokazi za utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sodišče utemeljen sum kot pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja utemelji na zakonski domnevi o odgovornosti lastnika vozila iz 8. člena ZPrCP, lahko lastnik vozila v ugovoru po drugem odstavku 113.b člena ZP-1 navaja tudi dejstva in dokaze, s katerimi to domnevo izpodbija, sodišče pa se mora pri odločanju o ugovoru do teh navedb in dokazov opredeliti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078235
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 19. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 38. ZIZ člen 9, 9/4, 45, 45/1, 239, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 193.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - določitev vsebine pravnega standarda - pravno priznane oblike škode - premoženjski položaj - pogoj reverzibilnosti - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - postopek za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vročitev sklepa o zavrnitvi predloga - vročitev pritožbe v odgovor
V skladu z načelom evropskoskladne (lojalne) razlage je za zagotovitev polnega učinka direktive in dosego v njej določenih ciljev nacionalno sodišče dolžno upoštevati celotno nacionalno pravo in uporabiti vse načine razlage, ki jih priznava nacionalno pravo, kar vključuje tudi spremembo ustaljene sodne prakse.
Polni učinek Direktive 13/93 je dosežen (še)le, če potrošniku v primeru ugotovitve ničnosti ni treba razširiti tožbe ali vložiti nove tožbe za vračilo zneskov, ki jih bo plačal med postopkom in presegajo izposojeni znesek, pogojene s plačilom sodnih stroškov.
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da mora za izkaz težko nadomestljive škode v predlogu za izdajo začasnih ukrepov v pravdi zaradi ugotovitve ničnosti potrošniške kreditne pogodbe tožnik (upniku) podati navedbe o tem, da bi se mu z nadaljnjim plačevanjem kreditnih obrokov znatno poslabšal premoženjski položaj in ne bi več zmogel plačila stroškov, povezanih z vložitvijo novih tožb.
ZVPot člen 23, 23/2. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 154, 154/1, 165, 165/1, 181, 181/1, 181/2, 181/3, 360, 360/1, 365, 365/1-2, 366. ZST-1 člen 19, 19/2, 32, 32/1.
vrednost spornega dela - višina sodne takse - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - vrednost glavnega zahtevka
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se lahko sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepriča o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta.
ZKP člen 156, 165, 165a, 220, 220/2, 285e. EJT preambula 15, 80. ZBan-3 člen 145.
izločitev dokazov - kršitev ustavnih pravic - Evropsko javno tožilstvo (EJT) - evropski delegirani tožilec - preiskava v kazenskem postopku - preiskovalna dejanja - preiskovalni sodnik - funkcionalna pristojnost - bančni podatki - zaupni podatki
Uredba 2017/1939/EU torej s svojim neposredno zavezujočim učinkom in hierarhično nadrejenostjo nacionalnemu pravu ne predvideva več faze sodne preiskave, temveč pristojnost za začetek in vodenje predkazenskega postopka dodeljuje EDT. Vendar zgolj zato ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da je prišlo zaradi takšne zasnove predkazenskega postopka do kršitve ustavnih pravic obdolženca, še zlasti, ker se je zaslišanje prič, glede katerih je zagovornik predlagal izločitev zapisnikov o zaslišanju, opravljalo pred preiskovalno sodnico vključno z vsemi zahtevanimi pravnimi pouki.
ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 32.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - motenje posesti - država kot stranka v postopku - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - grozeča škoda - poplave - splošno znana dejstva - dokazovanje splošno znanih dejstev - konkretizacija navedb - nedovoljene pritožbene novote
Pritožba pravilno opozarja, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar določa tudi peti odstavek 214. člena ZPP. Seveda pa to še ne pomeni, da takih dejstev ni treba zatrjevati: stranka splošno znana dejstva mora zatrjevati, dokazov zanje pa ji ni treba predlagati.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni bilo izbrisano, predstavlja oviro za odpust obveznosti (in ugovorni razlog) na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
izvršitev tuje sodne odločbe - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča - način izvršitve - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vikend zapor
Določba tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1 pa je jasna in nedvoumna in sicer, da domače sodišče, ko prevzame v izvršitev tujo sodbo, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, razen izjem, ki pa niso predmet te zadeve. Izvršitev triletne zaporne kazni predstavlja način izvršitve, kot je bil določen v tuji sodbi, in zato v tega glede na izrecno zakonsko prepoved ni dopustno poseči.
Dolžnik dopušča možnost, da je natisnil dva izvoda ugovora, enega je podpisal, drugega pa (morda) ne in oba poslal na sodišče, kar naj bi sodišče spregledalo oziroma izgubilo. Vendar iz dohodnega zaznamka sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v poslani kuverti zgolj en izvod ugovora.
oprostitev plačila sodnih taks - stečaj pravne osebe - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - finančno stanje - likvidnostno stanje
Pri stečajni masi sicer res gre za oceno stečajnega upravitelja in je vprašljiva izterljivost oziroma unovčenje, kar poudarja tožeča stranka. Vendar premičnine in terjatve niso edini del stečajne mase tožeče stranke. Nesporno je tudi vložena izpodbojna tožba v obravnavani zadevi zaradi plačila 62.000,00 EUR in ta pretehta skupno oceno premičnin in terjatev dobrih 22.000,00 EUR. Obstaja torej verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, kolikor bo stečajni dolžnik uspel z obravnavano tožbo. Če bo v sporu uspel, mu bo tožena stranka morala povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je utemeljena domneva, da je stečajni dolžnik vložil izpodbojne tožbe le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo z njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079993
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZDOdv člen 41, 41/3. Pravilnik o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (2017) člen 7.
stalna pripravljenost - plačilo razlike v plači - delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje - potrebni stroški postopka - Državno odvetništvo
Operativno urjenje je izjema po prvi alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19, zato ni odločilnega pomena, da je hkrati podana tudi izjema iz druge alineje prvega odstavka izreka navedene sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje sicer smiselno argumentiralo z neprimernostjo sistema rotacije. Ker za odločitev zadostuje ugotovitev ene izmed alternativno določenih izjem, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede manjkajočega elementa izrednih razmer, ki negirajo izjemo po tretji alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19.
V skladu s 7. členom Pravilnika o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (Ur. l. RS, št. 64/2017) Zunanji oddelek državnega odvetništva na Ptuju zastopa subjekte pred Delovnim sodiščem v Mariboru - zunanji oddelek na Ptuju, pred Delovnim sodiščem v Mariboru (kjer je potekal ta spor) pa zastopa Zunanji oddelek državnega odvetništva v Mariboru. Zato stroški, nastali zaradi toženkinega odstopa spora v reševanje drugemu zunanjemu oddelku, ki za reševanje skladno s Pravilnikom ni krajevno pristojen, niso potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP). Toženki tako ne pripada povračilo stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo za čas potovanja na prvi narok ter kilometrina za prihod na vsakega od narokov na relaciji Ptuj-Maribor-Ptuj.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga o podaljšanju roka - podaljšanje pritožbenega roka - zakonski rok - procesni prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok
Rok za vložitev pritožbe je prekluzivni procesni rok. Določa ga zakon in ni podaljšljiv. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice do kakega dejanja v postopku. Podaljšljivi so le procesni roki, ki jih določi sodišče (sodni roki). Te je mogoče podaljšati na prošnjo, vloženo pred iztekom roka, če so za to podani opravičeni razlogi.
plačilo razlike v plači - delovna uspešnost - nedoseganje plana
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti za obdobje od maja 2017 do 15. marca 2020. Iz ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja, da sta se stranki ob sklenitvi delovnega razmerja dogovorili, da se delovna uspešnost izplačuje na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi in dodatka k pogodbi. V skladu z 11. členom pogodbe o zaposlitvi se pri kriteriju količina (D1) ocenjuje izvršitev plana prodaje. Določeno je bilo, da v primeru nepreseganja plana prodaje delavcu ne pripada noben dodatek, za primer preseganja plana prodaje pa je bila višina opredeljena v dodatku k tej pogodbi, ki ga je v tem delu nadomestil kasneje sprejeti Pravilnik o določitvi višine nagrad za uspešnost realizacije prodaje PE A. (Pravilnik). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je preseganje prodajnega plana predstavljal bistven pogoj za izplačilo delovne uspešnosti po kriteriju količina (D1).
izbris družbe iz sodnega registra - zemljiškoknjižni izpisek - upravičen predlagatelj - lastnik nepremičnin
Sodišče bi moralo izhajati iz trditve v predlogu, da je predlagatelj lastnik objekta na naslovu ... . Da bi lahko ugotovilo ali je to res in ker predlagatelj ni navedel podatka o parcelni številki, bi moralo najprej vpogledati v GURS za parcelno številko ter s to preveriti lastništvo. Po pridobitvi podatka o parcelni številki bi videlo, da leži objekt na naslovu ... na parceli št. 87/7, k.o. ... in ne 87/6, k.o. ..., kot je predlagatelj priložil zemljiškoknjižni izpisek.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079033
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - straža - varovanje državne meje - sodba SEU - neuporaba direktive EU - dokazno breme
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da pri varovanju državne meje glede na opisan način izvajanja te naloge ni šlo za vojaško operacijo v pravem pomenu besede.
Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje, da je dokazni postopek pokazal, da je bolj smotrno, da se objekti varujejo na daljše obdobje in ne s sistemom rotacij. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v vtoževanem obdobju stražo opravljal kot običajno delovno nalogo, ki se je izvajala redno in kontinuirano na številnih vojaških objektih po državi.
ZDR člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 122, 135, 191, 191/1, 307, 307/1, 307/3. ZNPPol člen 4, 162, 162/3. ZPP člen 337, 337/1. ZOro-1 člen 3. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - policist - predstojnik - rok za podajo izredne odpovedi - seznanitev delavca z izvedenimi dokazi - kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso1 je stališče sodišča prve stopnje, da je za tek roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj se je z razlogom za izredno odpoved tožniku (z vsemi bistvenimi elementi kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve) seznanil generalni direktor policije, ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave (GPU), in ne tožnikovi nadrejeni v njegovi matični policijski upravi oziroma služba, ki je pripravljala predlog za izredno odpoved. Kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sodbi VIII Ips 28/2022, je končna odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved, v sferi formalnega zakonitega zastopnika delodajalca, torej generalnega direktorja policije, čeprav so v takšnih večjih organizacijskih sistemih, kakršen je tudi Policija, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, za predhodni postopek z zbiranjem informacij in pripravo odločitve zadolžene posamezne podrejene službe.
Toženka je na podlagi 172. člena ZDR-1 in 122. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa ugotovila, da je tožnik disciplinsko odgovoren, ker dne 20. 6. 2021 ni nastopil dnevne izmene 3 razporeda "sprevodnika B", domicila C. - MND D., svoje odsotnosti pa tudi ni opravičil. Tožniku je izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 5 % bruto plače za čas enega meseca. Tožnik vztraja, da za očitano kršitev ni odgovoren, ker o spremembi razporeda ni bil seznanjen do 23. 6. 2021.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da toženka ni dokazala, da je bil tožnik pravočasno obveščen o spremembi razporeda dela za dne 20. 6. 2021. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da je toženka tožnika o spremembi razporeda dela za 20. 6. 2021 obvestila večkrat, in sicer dne 8. 6. 2021 preko njegovega zasebnega elektronskega naslova, najkasneje 9. 6. 2021 je prejel obvestilo še fizično, po službeni pošti, 18. 6. 2021 pa najprej ustno preko telefonskega pogovora z B. B., nato pa istega dne še preko elektronskega sporočila. Čeprav se vnaprej pripravljeni mesečni razpored ni popravljal, so bili delavci o vsaki spremembi razporeda obveščeni, tako da se jim je sprememba razporeda javila po telefonu in poslala v fizični obliki ter na njihov zasebni elektronski naslov, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi priče A. A. Dejstvo, da je toženka sedaj spremenila način obveščanja, na to ugotovitev ne vpliva.
izvršilni stroški - izvršilni naslov - nagrade za izvensodni zahtevek - stroški prevoda - evropski nalog za izvršbo
Zgolj zato, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil obveznosti, še ne pomeni, da je bil izvensodni poziv potreben za izvršbo. Posledično stroški zanj niso potrebni za izvršbo, še posebej v tem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ko ima upnik že sodbo in dolžnik se mora zavedati, da lahko vsak trenutek vloži predlog za izvršbo.
Stroški prevoda so del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.