DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079033
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - straža - varovanje državne meje - sodba SEU - neuporaba direktive EU - dokazno breme
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da pri varovanju državne meje glede na opisan način izvajanja te naloge ni šlo za vojaško operacijo v pravem pomenu besede.
Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje, da je dokazni postopek pokazal, da je bolj smotrno, da se objekti varujejo na daljše obdobje in ne s sistemom rotacij. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v vtoževanem obdobju stražo opravljal kot običajno delovno nalogo, ki se je izvajala redno in kontinuirano na številnih vojaških objektih po državi.
ZNPPol člen 2, 17, 52, 52/1, 52/1-9. KZ-1 člen 20, 257, 257/1. ZJU člen 33, 33/2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZDR-1 člen 20, 20/2, 87, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - varnostni zadržek - rok za podajo izredne odpovedi - subjektivni rok - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
V zvezi z datumom seznanitve (novega) v.d. predstojnika Policije A. A. o vseh okoliščinah tožnikove kršitve pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da se je novi predstojnik z vsemi okoliščinami kršitve seznanil šele 17. 6. 2022, po prejemu poročila notranjevarnostnega postopka dne 17. 6. 2022. Pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da se je A. A. že ob nastopu funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije dne 2. 6. 2022 seznanil z vsemi okoliščinami kršitve, saj se je navedenega dne seznanil z uradnim zaznamkom C. C., ki, kot je obrazloženo zgoraj, ni zadoščal za sklepanje o tem, da se je predstojnik seznanil z vsemi okoliščinami kršitve. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpoved A. A., da se je z vsemi okoliščinami kršitve in bistvenim dejanskim stanjem seznanil, ko je prejel poročilo o izvedenem notranjevarnostnem postopku, to je 17. 6. 2022, pri čemer se je oprlo tudi na dopis E. z dne 20. 6. 2022, s katerim je A. A. Uradu N. predlagal uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ukrep prepovedi opravljanja dela za tožnika.
Tožnik je opravljal naloge tudi na področju odkrivanja, preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj uslužbencev Policije ter preverjanje in ocenjevanje etičnega ravnanja in integritete uslužbencev Policije. Zato je s svojim ravnanjem, ki predstavlja bistveno odstopanje od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še bolj pa od vodje I., okrnil ugled toženke oziroma vseh policistov in ob tem celotne Policije ter Policiji povzročil materialno in moralno škodo ter ravnal v nasprotju z dolžnosti. Za odločitev ni bistveno, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena, saj je dokazano, da je vedel za obstoj okoliščin, ki utemeljujejo varnostni zadržek za zaposlitev G. G., vendar je kljub temu podal oceno, da varnostni zadržek ni podan.
krajevna pristojnost - stečajni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Če bo upnik s tožbo uspel, bo z izterjanim zneskom povečal stečajno maso. Torej zahtevek (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, zato upnik utemeljeno navaja, da gre za postopek, ki je nastal med ali v zvezi s stečajnim postopkom.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 90, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 223. ZDD-1 člen 27, 27/1, 27/1-3, 27/1-4, 30, 31. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 34, 34/1, 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila osebnega zdravnika - dokazna ocena - zasebni detektiv
Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse. Kot priznava sam tožnik, mu osebni zdravnik vožnje ni prepovedal niti se niso nobena navodila nanašala na gradbene stroje, kar ne pomeni, da je bila vožnja rovokopača dovoljena. Vožnja rovokopača je bila prepovedana in je tožnik že z vožnjo (premikom rovokopača) kršil navodila zdravnika.
Sodišče prve stopnje je sicer dejstvo, da je tožnik, ne le premaknil rovokopač, ampak z njim ravnal zemljišče, ugotovilo pravilno, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ki uzakonja prosto presojo dokazov. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ni storilo. Dokazna ocena je tako formalno pravilna kot vsebinsko prepričljiva.
Toženka je ravnanje zemljišča z rovokopačem dokazovala predvsem s predložitvijo poročila o opravljeni detektivski storitvi s fotografijami in izpovedjo detektiva C. C., ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za prepričljivo in ji sledilo. Tega ne omaja pritožbeno zatrjevanje, da je detektiv pogodbeno povezan s toženko.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079993
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZDOdv člen 41, 41/3. Pravilnik o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (2017) člen 7.
stalna pripravljenost - plačilo razlike v plači - delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje - potrebni stroški postopka - Državno odvetništvo
Operativno urjenje je izjema po prvi alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19, zato ni odločilnega pomena, da je hkrati podana tudi izjema iz druge alineje prvega odstavka izreka navedene sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje sicer smiselno argumentiralo z neprimernostjo sistema rotacije. Ker za odločitev zadostuje ugotovitev ene izmed alternativno določenih izjem, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede manjkajočega elementa izrednih razmer, ki negirajo izjemo po tretji alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19.
V skladu s 7. členom Pravilnika o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (Ur. l. RS, št. 64/2017) Zunanji oddelek državnega odvetništva na Ptuju zastopa subjekte pred Delovnim sodiščem v Mariboru - zunanji oddelek na Ptuju, pred Delovnim sodiščem v Mariboru (kjer je potekal ta spor) pa zastopa Zunanji oddelek državnega odvetništva v Mariboru. Zato stroški, nastali zaradi toženkinega odstopa spora v reševanje drugemu zunanjemu oddelku, ki za reševanje skladno s Pravilnikom ni krajevno pristojen, niso potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP). Toženki tako ne pripada povračilo stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo za čas potovanja na prvi narok ter kilometrina za prihod na vsakega od narokov na relaciji Ptuj-Maribor-Ptuj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00078618
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2, 96. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 340.
zahtevek za plačilo uporabnine - trditveno in dokazno breme - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev
Pravica do uporabe je sicer premoženjska pravica, katere vsebina se nanaša na uporabo tuje stvari, zato slednje v primeru, če je stvar dejansko nezmožna za uporabo, ni mogoče denarno ovrednotiti. Prikrajšanje se namreč mora kazati v zmanjšanju premoženja, ki ga je moč denarno ovrednotiti. Tako v obravnavani zadevi, glede na to, da je bil stroj tako poškodovan, da ni bil zmožen za uporabo, ni nastalo prikrajšanje na strani tožnika, ki mora biti kot eden od elementov podano v primeru neupravičene obogatitve.
prisilna poravnava na predlog upnika - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - novejša sodna praksa
Tekom tega postopka je prišlo do spremembe v stališčih sodišča, ki je sprva pritožniku priznavalo procesno upravičenje nastopati v tem postopku kot stranka, ker je štelo, da ima kot delničar tudi položaj upnika iz naslova njegovih premoženjskih korporacijskih pravic do preostanka premoženja družbe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-107/2021, Up-341/2021 pa jasno izhaja, da delničar ni upnik dolžnika in da mu imetništvo korporacijske pravice do dela premoženja dolžnika, ki ostane po plačilu vseh obveznosti dolžnika do njegovih upnikov, ne daje pravnega oziroma procesnega položaja upnika v postopku zaradi insolventnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - konec glavne obravnave - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja in za vložitev zahteve za povrnitev stroškov dolžnika ZFPPIPP ne določa specialne ureditve, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Vsi roki, ki so povezani s povrnitvijo stroškov, so zakonski roki, ki jih sodišče ne more podaljševati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00078233
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
vikend zapor - zapor ob koncu tedna - zaposlitev - opravljanje dela - osebnostna urejenost obsojenca
Namen alternativnega načina prestajanja zaporne kazni s t. i. vikend zaporom je v tem, da se obsojencu omogoči, da nadaljuje z opravljanjem dela oz. z izobraževanjem. Zato kljub temu, da iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 izhaja, da se lahko zapor ob koncu tedna dopusti obsojencu, ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, za izpolnjevanje tega pogoja (zaposlitve ali šolanja) ne zadošča zgolj formalnopravno urejen status, temveč dejansko opravljanje dela oz. izobraževanje.
ZPP člen 200, 200/3, 201, 201/4, 343, 343/4, 363, 363/2.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - sklep o dopustitvi stranske intervencije
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
stečajni postopek nad pravno osebo - domneva o insolventnosti dolžnika - insolventnost dolžnika - davčni dolg - predlog za obročno plačilo
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - motorno vozilo
Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) prevzame aktivno premoženje zapustnika zaradi domneve, da dedičev ni. Kar se tiče aktivnega premoženja je položaj države, ki prejme premoženje zapustnika brez dedičev (ali so ti nevredni ali se odpovedo dedovanju), sicer podoben položaju dediča. Kaduciteta namreč ni zakonito dedovanje, pač pa poseben način prehoda premoženja umrlega na državo, ki temelji na posebni vezi med zapustnikom in državo.
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide na državo v trenutku zapustnikove smrti - za nazaj, vendar pa v primeru, če nekaj ni bilo od zapustnika v trenutku njegove smrti, z izdajo kaducitetnega sklepa ne postane last države.
Po novejši ureditvi pa na državo ne preidejo zapustnikovi dolgovi (prvi odstavek 142.a člena ZD), saj v primeru, če noben upnik po pozivu sodišča ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnejo.
ZPP člen 142, 142/3, 224, 224/1, 224/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Tožena stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v javni listini, to je obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, nepravilno ugotovljena. Vendar pa z golim zanikanjem v obvestilu ugotovljenega dejstva, da ji je bilo pisanje po preteku roka puščeno v hišnem predalčniku, domneve o pravilnosti vročitve ni uspela izpodbiti.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obsojenec v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP). V skladu s sodno prakso v primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj na ta način omogoči pravico do pritožbe, medtem ko se obsojencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obsojencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - obseg stikov - koristi otroka kot pravni standard - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvid in mnenje izvedenca - izjava mladoletnega otroka - dokazna ocena
Sodišče je pravilno upoštevalo, da je CSD spremljal družino skozi daljše obdobje, opravljal razgovore z vsemi udeleženci, se tekoče seznanjal z očitki obeh staršev glede pomanjkljivosti starševskih kapacitet ter v mnenjih obravnaval vse dejanske ugotovitve ter se opredelil glede lastnosti in okoliščin, ki dajejo materi prednost pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078386
DZ člen 157, 161. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba o stikih - stiki z mladoletnim otrokom - korist mladoletnega otroka - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - stopnja verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.
Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje (tudi) presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodiščeprve stopnje je v izpodbijanem sklepu o podaljšanju pripora presodilo, da je pripor v konkretnem primeru edini primeren, sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da milejši ukrep ne pride v poštev.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - oddaja nepremičnine v najem - upravljanje zapuščine - začasno upravljanje z nepremičninami
Ni razlog, da bi se za upravitelja dela zapuščine določilo tretjo osebo, odvetnico, zgolj to, da sta dediča v sporu.
Odprtje posebnega računa za nateklo najemnino, o katerem upravitelj obvešča zapuščinsko sodišče, je za zdaj primeren ukrep začasnega upravljanja zapuščine, ob tem, da zapuščinskemu sodišču upravitelj predloži tudi najemno pogodbo. Na ta način bo imel vpogled v upravljanje tudi pritožnik kot sodedič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00078005
ZD člen 143, 210, 212. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
napotitev na pravdo ali drug postopek - napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - začet izvršilni postopek - poplačilo ločitvenega upnika - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - spornost terjatve - pravnomočnost terjatve - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - pogoji za ločitev zapuščine
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen ZD ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.
izpraznitev in izročitev stanovanja - konfesorna tožba - služnostna pravica stanovanja - osebna služnost - najemna pogodba - pravni naslov za bivanje v stanovanju - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - rok za izročitev nepremičnine - zasledovalna pravica - vrnitev stvari
Stvarne pravice imajo prioriteto pred obligacijskimi pravicami.
Tožnica soglasja za sklenitev najemne pogodbe ni dala. Ker v stanovanju, glede katerega ima vknjiženo dosmrtno služnostno pravico (ter prepoved odtujitve in obremenitve v njeno korist), brez njenega soglasja biva toženec, ima zoper njega na voljo t. i. konfesorno tožbo: zahteva lahko, da toženec preneha z motenjem njene služnostne pravice. Služnost stanovanja je osebna služnost (228. člen SPZ), pri osebnih služnostih pa je lahko ravnanje, ki posega v izvrševanje služnosti, odvzem stvari. V takem primeru lahko služnostni upravičenec zahteva vrnitev stvari.