CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00078005
ZD člen 143, 210, 212. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
napotitev na pravdo ali drug postopek - napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - začet izvršilni postopek - poplačilo ločitvenega upnika - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - spornost terjatve - pravnomočnost terjatve - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - pogoji za ločitev zapuščine
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen ZD ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - laičen predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - obnovitveni razlogi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - popolnost predloga
Ker toženec ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je njegov predlog za obnovo postopka nedovoljen, zaradi česar bi ga bilo že iz tega razloga potrebno zavreči.
V obravnavani zadevi vprašanje, ali gre za regulacijsko ali zavarovalno začasno odredbo, ni odločilno, saj mora biti v obeh primerih izpolnjen pogoj primernosti oz. dopustnosti predlaganih sredstev zavarovanja.
ZPP člen 143, 143/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 7.
ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - poizvedbe sodišča - pravica do udeležbe v postopku - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - vročanje naslovniku v tujini
Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z ozirom na to, da je bilo nasprotnemu udeležencu v letu 2023 po opravljenem postopku ugotavljanja prebivališča že določeno zakonsko bivališče in da se nasprotni udeleženec po podatkih spisa nahaja v tujini, ni smiselno ponovno predlagati uvedbe (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v Sloveniji, bi pa sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o bivališču nasprotnega udeleženca vsaj pri sorodnikih.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - denarna odškodnina
Šele z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka je tožnik kot oškodovanec v kazenskem postopku pridobil pravico, da o tej njegovi pravici v okviru kazenskega postopka odloči sodišče v razumnem roku.
identično dejansko stanje - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Načeloma se odškodnina res odmeri za posamezne oblike pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah ina za duševne bolečine glede na njihov vzrok, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine. Enotna odškodnina lahko zaradi medsebojnega prepletanja vseh posledic vključuje vse oblike pravno priznane nepremoženjske škode, torej vse telesne bolečine, strah in duševne bolečine ne glede na njihov vzrok.
ZS člen 14. DZ člen 157, 159, 161. ZNP-1 člen 100.
začasna odredba - ogroženost otroka
Začasne odredbe spadajo med ukrepe za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika), postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka pa so po zakonu nujni (100. člen Zakona o nepravdnem postopku).
Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine. Če sodišče v prvi fazi ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile, v drugi fazi glede na potrebe otroka in pridobitne ter materialne zmožnosti staršev na novo določi preživnino (189. člen DZ).
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima nasprotni udeleženec prav, da je treba pri odmeri preživnine poleg pridobitnih zmožnosti staršev in potreb otrok upoštevati tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, ki jih je treba oceniti, česar sodišče prve stopnje ni storilo.
Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Kajti pri določanju preživnine je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.
Predlagatelj je na prvi strani tožbe napisal, da predlaga taksno oprostitev. Tak predlog za taksno oprostitev je nepopoln, saj ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, da ga je mogoče obravnavati. Nepopolnega predloga sodišče ne more zavrniti, saj ga niti ne more vsebinsko obravnavati.