igre na srečo - osebe, ki pri posameznem koncesionarju sodelujejo pri izvajanju iger na srečo - delitev napitnine - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.
Upravni organ upoštevanja izvedenskega mnenja, ne da bi bilo ocenjeno glede na ostale dokaze, ne more opravičiti z navedbo, da gre pri izvedenki za strokovnjaka, ki ravna v skladu s pravili stroke, torej smiselno, da v ugotovitve izvedenke ne sme dvomiti niti jih ocenjevati. Dokazna ocena mora vsebovati oceno vsakega posameznega dokaza z navedbo, zakaj mu upravni organ sledi, kar mora biti prepričljivo in logično obrazloženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - zakon o preprečevanju nasilja v družini - lex specialis - ocena ogroženosti
Sodišče ugotavlja, da je bil z izdelavo ocene ogroženosti za tožnico izpolnjen pogoj za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 26. členu ZPND. Tožena stranka je s tem, ko je upravičenost tožnice do brezplačne pravne pomoči presojala po določbi 24. člena ZBPP in, kot je razvidno iz njenega odgovora na tožbo, izhajala iz prepričanja, da 26. člen ZPND izključuje le preverjanje premoženjskega kriterija prosilca za brezplačno pravno pomoč, nepravilno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
O tožnikovi prošnji, ki je enaka prošnji, o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedaj obravnavani zahtevek, pa se nista spremenila, ni dopustno odločati še enkrat in jo je zato tožena stranka utemeljeno zavrgla.
ZVojI člen 45, 45/1, 51, 51/1, 51/3, 91, 91/1, 91/2. ZUP člen 7, 7/2, 139, 139/3.
vojni invalid - invalidski dodatek - postopek preverbe invalidskega dodatka - sprememba števila družinskih članov - načelo varstva pravic strank
Upravni organ prve stopnje je v postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, izvedel za okoliščine, na podlagi katerih bi imela tožeča stranka podlago za uveljavitev dodatnih pravic in bi, glede na to, da je postopek že tekel, moral po uradni dolžnosti tožečo stranko opozoriti na pravico iz prvega odstavka 45. člena ZVojI, ki daje upravičencu, ki prejema invalidski dodatek in se sam preživlja, pravico, da, poleg invalidskega dodatka, prejme še dodatek za samohranilce v višini 50% osnove, v kolikor izpolnjuje v ZVojI določene pogoje.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1, 79a, 79a/2, 81. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15.
tujec - omejitev gibanja - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je PPIU z odločbo o nastanitvi tujcu odredila omejitev gibanja v Centru, ker obstaja nevarnost pobega, ker ni znana njegova istovetnost in ker ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije. Pri tem pa ni upoštevala načela sorazmernosti in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tujca učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, v skladu s 15. členom Direktive o vračanju in 81. členom ZTuj-2. Policijska odločba o nastanitvi tujca v Center o tem nima nobene obrazložitve.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od odstopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Ob upoštevanju pravila, da je trditveno in dokazno breme izključno na strani tožnika, tožnik s svojo argumentacijo tudi po mnenju sodišča ni izpolnil svojega dokaznega bremena in tako ni izkazal, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta prišlo do resnih in konkretnih motenj v delovanju organa v smislu dokaznega standarda „onkraj dvoma“, kot ga je zakonodajalec postavil v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge - stroški revizije
Tožnik ni izkazal, da bi mu lahko v revizijskem postopku nastali stroški postopka in ker za to ni predložil dovolj dokazov, bi morala tožena stranka njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti. Ne glede na to, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo z odločbo zavrniti in je ne zavreči kot nepopolne, je sodišče odločitev potrdilo, saj je učinek obeh odločitev enak.
disciplinski postopek - stroški postopka - zastopanje po odvetniku - obrazložitev odločbe
Samo obrazložitev, da posebni stroški v postopku odločanja niso nastali, ni dovolj, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost takšne odločitve. Tožena stranka mora obrazložiti pravno podlago, to je posamezne določbe 118. člena ZUP ali še morebitno drugo zakonsko podlago, ki se nanaša na stroške upravnega postopka ter obrazložiti, zakaj po njeni presoji, kljub stroškovniku na vlogah, posebni stroški v postopku odločanja niso nastali.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - kreditne pogodbe
Sodišče se strinja s toženko, da je zakonodajalec v obravnavanem primeru zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem kmetije - pritožbena novota - popravek notarske listine - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa se upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika.
Ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
tujec - dovolitev zadrževanja - ista upravna zadeva - različna pravna in dejanska podlaga zahteve - kršitev pravil postopka
Tožniki so svoji vlogi za dovolitev zadrževanja vložili na povsem drugačno dejansko stanje, to je na okoliščine, ki ob izdaji odločbe z dne 1. 8. 2014 sploh še niso obstajale in tudi pravna podlaga je drugačna. Gre za spremenjeno dejansko stanje in pravno podlago glede na zavrnilno odločbo z dne 1. 8. 2014 in zato prvostopenjski organ obeh vlog ne bi smel zavreči, ampak bi ju moral obravnavati po vsebini.
Zaradi uporabe pojma „predvsem“ določilo 5. odstavka 88. člena KZ-1 ne določa taksativno tistih okoliščin, ki se izključno lahko upoštevajo pri odločanju, ampak organ lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so smiselno in dovolj povezane z institutom pogojnega odpusta in okoliščinami, ki so izrecno navedene v določilu 5. odstavka 88. člena KZ-1. Po mnenju sodišča je takšna okoliščina tudi dejstvo, da je bil vlagatelj prošnje obsojen še za neko drugo za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se je kazenski postopek v času odločanja o prošnji za pogojni odpust že končal, pri čemer pa vlagatelj prošnje kazen še ni prestal, to (drugo) kaznivo dejanje pa je bilo storjeno pred nastopom kazni zapora.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na pravilno pravno podlago, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka in če prestane preizkus t.i. testa očitne (ne)razumnosti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - pravne posledice razveljavite zakona
Z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Zakonski rok za vložitev prošnje, ki je bil tri leta od uveljavitve ZUSDDD, in se je iztekel dne 24. 7. 2013, ni bil prekratek, tako da bi dejansko onemogočil upravičencem vložiti prošnje, poleg tega pa tožnik niti ne navaja objektivnih okoliščin, če je bil izbrisan in je imel namen, da se vrne v Slovenijo, zakaj ni mogel vedeti za tek zakonskega roka.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana
Tožnica je delala v vojnem času kot prodajalka-blagajnik v prosto carinski prodajalni. Ko se je agresija na Slovenijo začela, je delala v dnevni izmeni v objektu C13. Nesporno je, da je res preživela noč v tem objektu zaradi objektivnih okoliščin (obleganja s strani agresorja mejnega prehoda Šentilj), vendar pa ta dejstva še ne pomenijo takšnih okoliščin, na podlagi katerih bi se tožnici lahko priznal status vojnega veterana na podlagi določb ZVV, ki določno opredeljujejo vse okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana. Po presoji sodišča je bil ugotovitveni postopek pred izdajo odločbe pravilno izveden in je upravni akt na zakonu utemeljen.
inšpekcijski postopek - uvedba postopka po uradni dolžnosti - stranka v postopku
Iz predloženih upravnih spisov nedvoumno izhaja, da je tožena stranka opravila določena procesna dejanja, naslovljena na zavezanca, torej je bil inšpekcijski postopek uveden. To posledično pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - socialni spor
V sodnem postopku sta bili pridobljeni dve izvedenski mnenji invalidskih komisij, iz katerih izhaja, da so prosilčeve težave predvsem v njegovi socialni stiski in manj v zdravstvenih težavah, zaradi katerih še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in tako zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Tako ni mogoče zaključiti, da bi bil prosilec zaradi trajnih sprememb v takšnem zdravstvenem stanju, da niti ob osebnih prizadevanjih, niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne zmore zadovoljevati vseh ali večine življenjskih potreb. Zato je odločitev tožene stranke, da mu ne dodeli BPP za vložitev pritožbe v socialnem sporu, pravilna in zakonita.
ničnost odločbe - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ugotovitev ničnosti upravnega akta je izredno pravno sredstvo, ki ga ureja ZUP. O navedenem izrednem pravnem sredstvu odloča pristojni upravni organ v upravnem postopku (280. člen ZUP). Stranka, ki z odločitvijo upravnega organa ni zadovoljna, lahko takšno odločitev upravnega organa izpodbija s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, ki vsebuje odločitev o izrednem pravnem sredstvu po ZUP, ne pa tudi odločbe, zoper katero je izredno pravno sredstvo po ZUP vložila.
ZGO-1 člen 50a. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 237, 237/2, 237/2-7.
soglasje k projektu - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Pravica tožnika do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.