pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu za katerega je določen. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke, da na podlagi zavodskega poročila ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Ker tožnik ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih pet let po odhodu iz te države, niso relevantna njegova ravnanja, ki so se dogajala po prvem petletnem obdobju.
stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - vstop v postopek
Tožniki so z listinami o lastništvu stanovanj v stanovanjski stavbi in garaž izkazali pravni interes za sodelovanje v postopku, v katerem se odloča o odpravi odločbe, na podlagi katere je denacionalizacijski upravičenec pridobil v last tudi objekte, katerih delov se tožniki izkazujejo za lastnike. Tožniki so torej izkazali pravni interes, da vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, lastninske pravice na stanovanjih in garažah, torej izkazujejo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - trenutek sprejema ponudbe
Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Tožnik v času sprejema ponudbe ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo št. 120/0, zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012. Ker tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev kot kmet mejaš, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - prevzem kazenskega pregona
Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe tožnika zoper A.A. izhaja, da tožnikova kazenska ovadba ni bila konkretizirana in tudi ne podkrepljena z dokazi. Prav tako tudi ni bil izkazan namen A.A. pridobitve nepremoženjske koristi ali namen prizadejanja škode, kar predstavlja zakonski znak očitanih KD in sicer zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi. Glede na navedeno v konkretnem primeru tudi po mnenju sodišča ni podan utemeljen sum, da bi A.A. storila očitani kaznivi dejanji. Še manj pa je podana gotovost, ki je potrebna za obsodilno sodbo. Glede na podatke upravnega spisa sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi organa za BPP, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve organa za BPP lahko omajale. Po povedanem je organ za BPP utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Sklep o obnovi postopka je bil izdan 4. 2. 2008, obnavlja pa se dokončna odločba - dovoljenje za stalno prebivanje z dne 26. 7. 2007, kar pomeni, da je bil sklep o obnovi postopka izdan v okviru dovoljenega objektivnega roka treh let od dokončnosti prej navedene odločbe (četrti odstavek 263. člena ZUP).
Vrhovno sodišče je pojasnilo bistveno razliko med obema kategorijama upravičencev, to je med upravičenci, ki so imeli na dan 23. 11. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in tujci, ki so na dan 25. 6. 1991 v Republiki Sloveniji prebivali. Za prve zakon zahteva, da od tam navedenega datuma v Republiki Slovenji dejansko živijo, za druge pa, da dejansko neprekinjeno živijo, in da se ob izpolnjevanju pogojev prvi skupini upravičencev stalno prebivališče prizna za nazaj, drugi pa le za naprej. Iz navedenih bistvenih razlik med obema kategorijama upravičencev in glede na to, da se drugi in tretji odstavek tega člena izrecno nanašata samo na razlago dejanskega življenja (in ne neprekinjenega dejanskega življenja), se torej nadaljnje določbe 1.č člena ZUSDDD-UPB1, nanašajo le na upravičence, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.
ZUPUDPP člen 2, 52, 52/2. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - gradnja avtoceste
Javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin je izkazana, saj gre za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti, katerega izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (prvi in tretji odstavek 93. člena ZUreP-1).
Razlastitev je dovoljena tako po Ustavi kot po ZUreP-1 in v obravnavanem primeru razlastitve zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta oziroma vzporedna cesta s spremljajočimi objekti, tudi po ZUPUDPP. Oba zakona natančno določata postopek razlastitve in sklenitev sporazuma (do tega v spornem primeru ni prišlo) med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi uporabe posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - sprememba naložbe - upravičeni stroški
Tožena stranka je sprejela pravilen zaključek, da predložene tretje gradbene situacije ni mogoče šteti kot upravičeni strošek, ker gradbena situacija ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe (od 3. 9. 2013) že potekalo z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka.
Uredba o dodeljevanju regionalnih vzpodbud člen 5. ZSRR-2 člen 39, 39/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo učinkovitosti in gospodarnosti - sofinanciranje investicij v socialno infrastrukturo
Ključni razlog za zavrnitev tožničine vloge je, da njena vloga ni v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Načelo gospodarnosti v konkretnem primeru pomeni, da bi morala tožnica pridobiti nepremičnino po najboljši ceni. Glede na dejstvo, da je tožnica predhodno vložila navedena zemljišča v družbo B., d.o.o. kot stvarni vložek, nakup tega zemljišča, skupaj z objektom, ni pridobitev nepremičnine po najboljši ceni.
ZKme-1 člen 17, 17/5, 37a. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju člen 97.
nepovratna sredstva - podpora za promocijo vina - vračilo sredstev - upravičeni stroški - neposredna uporabljivost uredbe EU
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočne odločbe, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice. Z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), kršil pa je tudi določbo 158. člena Ustave RS.
Da je neupravičeno izplačana sredstva treba vrniti, določa 97. člen Uredbe št. 555/2008. Gre za določbo, ki po presoji sodišča to obveznost določa na načelni ravni in ni neposredno uporabljiva. Natančneje opredeljuje primere, v katerih je upravičenec sredstva za posamezen ukrep kmetijske politike dolžan vrniti. Ne določba 97. člena Uredbe št. 555/2008 ne določba petega odstavka 17. člena ZKme-1, pa ne določata postopkovnih pravil za vračilo neupravičeno pridobljenih ali nenamensko porabljenih sredstev.
Tožena stranka je določbo 37a. člena ZKme-1 razlagala v nasprotju z določbo 158. člena Ustave RS, po kateri se lahko v pravnomočna pravna razmerja posega le po postopkih, določenih z zakonom. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - prepozno vložena zahteva za vračilo davka - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavku 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Prvostopenjski akt, kot tudi akt pritožbenega organa, ki sta bila izdana v ponovljenem postopku, ne ustrezata standardom obrazložitve po 214. členu ZUP. V obrazložitvi izpodbijanega akta in tudi v obrazložitvi upravnega akta pritožbenega organa niso navedene določbe predpisov, na katere se izpodbijani upravni akt opira, kar predstavlja kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Poleg navedenega je v predmetni zadevi tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje in sicer, da ŠD A. nima članov in da kot pravni subjekt ne obstoja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - preklic pogojne obsodbe - načelo zaslišanja stranke
Zgolj ocena prosilkinega osebnega in socialno ekonomskega položaja in zaključek tožene stranke, da je nerazumno njeno pričakovanje, da sodišče ne bo preklicalo pogojne obsodbe, če jo bo v postopku zagovarjal odvetnik, po presoji sodišča ne zadošča. Tožena stranka se namreč v postopku odločanja ni opredelila do vprašanja zahtevnosti postopka preklica pogojne obsodbe, pri čemer sodišče opozarja, da zastopanje odvetnika v postopkih ni potrebno samo takrat, ko gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj. Strokovna pomoč odvetnika v postopkih na podlagi 506. člena ZKP je koristna ravno zaradi povezovanja dejanskih okoliščin v povezavi z materialnim in procesnim pravom, ki se v teh postopkih mora uporabiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - plačilo davkov
Drugotožnik dne 17. 6. 2013 vstopil v družbo prvotožnika in je dne 7. 4. 2014 postal edini družbenik te družbe. Ravno ta navezna okoliščina v zvezi s prvotožnikom je bistvena za odločanje o prošnji za izdajo podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje drugotožnika v Republiki Sloveniji.
Nesporna okoliščina, da je bil zakoniti zastopnik družbe C. obsojen zaradi kaznivega dejanje in je v krivdnem izreku sodbe naveden tudi drugotožnik, kot imetnik večinskega (80%) poslovnega deleža prvotožnika, prav gotovo pomeni, da je tudi ta okoliščina za drugotožnika v tolikšni meri obremenjujoča, da izkazuje upravičen dvom upravnega organa v to, da se bo drugotožnik podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prejeto premoženje v zapuščinskem postopku
Tožnica mora, glede na to, da je na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 10. 2. 2012 v zapuščinskem postopku dejansko prejela premoženje, katerega znesek presega znesek prejete BPP, znesek prejete BPP za ta postopek v višini 622,80 EUR vrniti Republiki Sloveniji.