povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - obstoj duševnih bolečin
Če gre objektivno gledano za razžalitev dobrega imena in časti, ne povzroči pa to duševnih bolečin tistemu, čigar dobro ime in čast sta bila razžaljena, odškodnina ne gre. Zaradi samega dejstva razžalitve, kakršnega sicer neko družbeno okolje sprejema kot razžalitev, "prizadetega" pa to ne moti tako močno, da bi duševno trpel, ne more uspešno uveljavljati denarne odškodnine na tej podlagi.
ZOR člen 1107, 1107/3. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - račun (faktura) - ugovor zoper račun - uporaba splošnih uzanc za blagovni promet
Izpodbijanje računov kot listin, ki so podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja, je zgrešeno ob situaciji, ko tožena stranka ni zatrjevala, da jim je ugovarjala (glej zlasti drugi odstavek 203. Splošne uzance za blagovni promet).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - zakonska domneva o velikosti deležev zakoncev - merila za ugotavljanje velikosti deležev
Dokazovanje višine deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju.
ZPre člen 11, 11/4, 49, 56, 56/7, 56/10, 56/11, 82, 82/1. ZTVP člen 169, 169/1.ZOR člen 74, 74/1. ZUIS člen 30, 30/1.
prevzemi - ponudba za odkup - nadzor nad potekom ponudbe za odkup - zahteva za izdajo dovoljenja za odkup - rok za odločitev o zahtevi - ugovor zoper odločitev predsednika senata - pritožba zoper odločbo Agencije o ugovoru - molk Agencije - rok za pritožbo - pravočasnost pritožbe - zavrnitev izdaje dovoljenja po čl. 82/1 ZPre - razvezni pogoj po čl. 11/4 ZPre
Pri odločanju po desetem odstavku 56. člena ZPre, če Agencija vlagatelja ugovora ne obvesti o načinu odločanja (in s tem tudi o odločitvi), je treba šteti, da je pritožba pravočasna, četudi je bila vložena tako pozno kot je bila v obravnavanem primeru.
Zavrnitev izdaje dovoljenja iz prvega odstavka 82. člena ZPre opredeljuje četrti odstavek 11. člena ZPre kot razvezni pogoj. Pogoj je (bodoče) negotovo dejstvo. Za odločitev v sporu je zato odločilen odgovor na vprašanje, kdaj postane odklonitev dovoljenja gotovo dejstvo. Gotovo dejstvo postane šele s pravnomočnostjo odklonitve dovoljenja.
zavarovanje - premoženjsko in osebno zavarovanje - obvestitev o nastalem zavarovalnem primeru - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo odškodnine - dospelost obveznosti
Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih more zavarovalnica kot dober strokovnjak (drugi odstavek 18. člena ZOR) ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti ali vsaj njen nesporni del. Po dognanjih takšne objektivne presoje je potem mogoče sklepati, ali je pomemben za štetje roka dan, ko je zavarovalnica prejela obvestilo z listinami, in to glede vse njene obveznosti ali samo njenega nespornega dela. Ob tem je seveda eno izmed pomembnih meril, ali so se v pravdi, če do nje pride, izkazali pomisleki zavarovalnice glede izpolnitve njene obveznosti kot utemeljeni ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka
Bistvo ugotovitve pritožbenega sodišča je, da bi bilo lahko zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo obsojenčevo preživljanje, če bi bila plača njegov edini dohodek, da pa ima primeren dohodek tudi od posestva in zato njegove premoženjske razmere niso tako slabe... Gre za vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na že navedeno zakonsko določbo ne more biti predmet ugotavljanja v postopku, ki teče na zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZKZ (1979) člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/1, 27, 27/3, 27/4, 28, 28/3. ZPP (1977) člen 282, 282/1, 288, 288/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica - objava ponudbe - uveljavitev prednostne pravice - tožba na sklenitev pogodbe - rok za vložitev tožbe - ničnost - uveljavljanje ničnosti - pravni interes - zavrženje tožbe
Zmotno je revizijsko stališče, da teče 30-dnevni rok za vložitev tožbe od tedaj, ko je tožnik zvedel za odklonilno stališče toženca. Zakon je v tretjem odstavku 28. člena jasen: 30-dnevni rok teče od izteka roka iz tretjega odstavka 27. člena zakona, po slednjem določilu pa je ta trenutek potek tridesetega dne od dneva, ko je prodajalčevo ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost.
Prodajalčeva odklonitev sklenitve pogodbe torej sploh ni časovni mejnik, na katerega bi zakon vezal kakšne pravne časovne učinke.
Sodišče je pravilno oprlo svojo odločitev na določbo tretjega odstavka 28. člena ZKZ/79 in je tako pravilno zavrglo tožbo v tistem delu, ki zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe in razveljavitev pogodbe, ki so jo sklenili toženci med seboj, saj tožnik nima pravnega interesa za takšno tožbo (drugi odstavek 288. člena ZPP), ker je prekludiran v svoji zahtevi za sklenitev pogodbe.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta ob spremembi tožbe
Šele v pritožbi podanega ugovora tožencev o (izostali) oceni vrednosti spora ni mogoče šteti za ugovor, s katerim bi si lahko v skladu s tretjim odstavkom 40. člena ZPP zagotovila pravico do revizije.
Pojem sposobnosti biti pravdna stranka je širši od pojma pravne sposobnosti. Tako so lahko pravdne stranke tudi osebe, ki sicer niso pravne osebe in zato nimajo pravne sposobnosti, pa jim sposobnost biti pravdna stranka določi ali poseben predpis (drugi odstavek 77. člena ZPP) ali v okoliščinah iz tretjega odstavka 77. člena ZPP samo pravdno sodišče. Glede na navedena zakonska določba in dejstvi, da je v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini vpisana kot imetnica pravice uporabe prav tožeča stranka ter da spor izvira iz najemne pogodbe v zvezi s to nepremičnino, revizijske trditve, da tožeča stranka nima lastnosti pravne osebe, ker da ni registrirana, niso več pomembne.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-3. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper narod in državo - zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je bil proces zoper obsojenko zmontiran, da je sodišče opravilo hiter in kratek postopek, v katerem je zaslišalo le dve priči in na podlagi njunih neverodostojnih izpovedi spoznalo obsojenko za krivo, ne da bi njuni izpovedbi preverilo z zaslišanjem ključne priče I.K., vložnica uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države - poprava krivic
Revizijski postopek, ki je predpisan v ZPKri in obnova postopka po določbah ZKP sta dva različna postopka, zato se vložnica zahteve za varstvo zakonitosti v njej ne more sklicevati na uporabo določb ZKPri, če je zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka.
privatizacija stanovanj - namensko zgrajena stanovanjska hiša (dom za ostarele) - privatizacija stanovanj iz stanovanjskega sklada SPIZ - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Poseben status iz prvega odstavka 128. člena SZ ne pomeni, da mora biti objekt po funkcionalni ureditvi podoben domovom za ostarele. Prostori v domu za ostarele ali njemu podobni stavbi se po 2. točki prvega odstavka 3. člena SZ sploh ne štejejo za stanovanja in se kot taka niso šteli niti po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Pomembno je, da je bil sporni blok v celoti namensko zgrajen za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov in da so vsa stanovanja v tem bloku (razen enega) v lasti tožene stranke. Prav v taki namenski gradnji je poseben status stavbe, zato stanovanj v njej ni mogoče privatizirati.
Pristojnost okrožnega sodišča, ki opravlja stečajni postopek, ureja načelo atrakcije tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vendar samo v primeru, če je za odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navidezni odkup - izzvana kriminalna dejavnost - dokazno breme
Ta del zahteve uveljavlja zmotno presojo dejanskih okoliščin, ki naj bi izključevale obstoj kaznivega dejanja oz. kazenski pregon, česar se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
Vprašanje dokaznega bremena za ugotovitev, ali je bilo dejanje storjeno v zatrjevanih okoliščinah (pod vplivom groženj tajnega policijskega sodelavca in izzvano v nasprotju z zakonom), po logiki stvari nosi tisti, ki obstoj določenih okoliščin zatrjuje. Zato ni pravilno stališče zahteve, da bi moral državni tožilec kar vnaprej v vsakem primeru, ko je bil odrejen navidezni odkup oz. navidezno podkupovanje, dokazati, da z ukrepom ni bila izzvana kriminalna dejavnost.
vsebina oporoke - določenost dedičev - razlaga oporoke - pravi oporočiteljev namen
Oporoki ni mogoče dati vsebine, ki je besedilo oporoke nima. Vendar je treba v primerih nejasnosti z razlago ugotoviti pravi zapustnikov namen, kar je pa dovoljeno tudi z ugotavljanjem podatkov, ki v oporoki niso navedeni, se pa nanašajo na besedilo oporoke.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - človekove pravice in temeljne svoboščine - okrnitev pravic osebnosti - pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - prosta presoja dokazov - odškodninska odgovornost sodnika - podlage za odgovornost - protipravnost
Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91) opredeljuje osebnostne pravice kot človekove pravice in temeljne svoboščine. Med temi je v 1. odst. 23. čl. posebej urejena pravica do sodnega varstva, ki vključuje tudi pravico do postopka brez nepotrebnega odlašanja. Kršitev pravic osebnosti je odškodninski delikt, odškodninska odgovornost kršitelja pa je podana, če so ugotovljeni skupno vsi elementi odškodninskega delikta.
Drugačna pravna in dejanska presoja višjega sodišča, zaradi katere je spremenjena ali razveljavljena sodba v instančnem postopku, ne pomeni sodnikovega protipravnega ravnanja.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Okoliščine v zvezi s skupnim premoženjem pravdnih strank, ne glede na to, katera ga uporablja in v kolikšnem obsegu, na porazdelitev njunih preživninskih obveznosti do skupnih otrok ne morejo vplivati (razen, če bi bil o tem med njima sporazum, ki pa se ni zatrjeval). Te okolnosti zato niso pravno relevantne za preživninski spor in sodišči nižjih stopenj jih utemeljeno nista upoštevali.
Pravica do vrnitve darila zaradi odpadle podlage (četrti odstavek 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) premoženjska pravica, ki je načeloma podedljiva.