razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Tožničina mati je po določitvi sporne preživnine rodila še enega otroka, za katerega mora prav tako skrbeti, to pa je vplivalo na njene dotedanje preživninske zmožnosti preživljanja tožnice. Ker so se tudi potrebe tožnice spremenile v primerjavi z razmerami, ki so obstajale v času odmere prvotne preživnine - saj je bila tedaj stara 4 leta, sedaj pa obiskuje osnovno šolo in v času odločanja osmi razred, zaradi česar so se povečale njene potrebe, tako zaradi dosežene starosti kot zaradi posledic raznih šolskih obveznosti - je tožničin tožbeni zahtevek za zvišanje toženčeve preživninske obveznosti do nje utemeljen.
ZPP (1977) člen 2, 5, 7, 354, 354/1, 354/2-13, 385, 385/1-2.ZOR člen 154, 173.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza
Obstoj vzročne zveze kot pogoj za odškodninsko odgovornost je problem materialnega prava. Zato načelo dispozitivnosti ni kršeno, če je tekel postopek zaradi dokazovanja vzročne zveze, pa tožena stranka - ob zanikanju svoje odškodninske odgovornosti - izostanka vzročne zveze ni posebej ugovarjala.
Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo zavarovalnega zneska, ker tožena stranka ni dokazala, da so splošni pogoji izključevali njeno obveznost plačila zavarovalnine v okoliščinah, kakršne je zatrjevala.
prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način
Ker je bilo ugotovljeno, da sta stranki sklenili veljavno kupoprodajno pogodbo (vsi njeni elementi so bili zapisani, z izjemo dogovora o kupnini, ki pa je bil realiziran v smislu 73. člena ZOR), je toženec dolžan izročiti tožnikoma kot kupcema prodano nepremičnino tako, da bosta na njej pridobila lastninsko pravico, to pa je s sodbenim izrekom naložena izdaja zemljiškoknjižne listine. Namreč po določilu 454. člena ZOR se prodajalec s prodajno pogodbo zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico.
odškodninska odgovornost delodajalca - navadno sosporništvo - dovoljenost revizije
V spornem primeru je treba ugotavljati dovoljenost revizije glede na določbe prvega odstavka 382. člena ZPP. Ta določa, da je možno vložiti revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. V sporni zadevi prvotožena stranka ni vložila pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ta je zato, ker gre za navadno in ne enotno sosporništvo, postala pravnomočna za prvotoženo stranko. V 196. členu ZPP so določene predpostavke, ob katerih je dopustno z eno tožbo tožiti več tožencev. V 200. členu ZPP je urejeno navadno sosporništvo, za takšno sosporništvo pa gre v tej zadevi. V tem členu je določeno, da je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, in da njegova dejanja in opustitve ne koristijo in ne škodijo drugim sospornikom. To pomeni, da se vsak sospornik pravda samostojno, iz tega pa izhaja, da imajo različna pravna opravila za sospornike različne posledice, oziroma, da je sodba zoper enega sospornika lahko pravnomočna, zoper drugega pa ne. Zato prvotožena stranka zaradi prej citirane določbe revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje ne more vložiti.
ZPIZ člen 270, 270/1-1, 270/1-3. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
revizija - obnova postopka - denarno nadomestilo - delovni invalid - dokončna odločba - pravice delovnih invalidov - pogoji za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe - očitna kršitev materialne določbe zakona - sprememba odločb sodišča druge in prve stopnje
Za razveljavitev po nadzorstveni pravici ne zadostuje kakršnakoli kršitev, ampak mora biti to očitna kršitev materialnega zakona. Kršitev, ki izhaja iz nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ni očitna kršitev materialnega zakona v smislu določila 3. alinee 1. odstavka 270. člena ZPIZ.
ZOR člen 66. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.ZZZPB člen 19. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-12.
simuliran pravni posel - prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravnine - delovno razmerje pri delodajalcu - pisna izjava - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih organizacijskih razlogov - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožeča in tožena stranka sta (sicer na podlagi odločbe generalnega direktorja) sklenili simulirani pravni posel, da bi obšli zakonit predpis o pravicah tožnice za čas, ko naj bi bila brez svoje krivde oziroma proti svoji volji brez zaposlitve oziroma, ker je postalo njeno delo nepotrebno. To pa pomeni, da v spornem primeru ne gre samo za simulirano odločbo (66. člen ZOR), pač pa za izigravanje zakona (fraudolenca), obhajanje zakonodajalčeve volje z na zunaj pravilnim ravnanjem.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Pod uporabo materialnega prava je v disciplinski zadevi treba razumeti tudi upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na to, kako strog disciplinski ukrep se naj izreče, kot tudi okoliščin, ki vplivajo na to ali se naj izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odloži.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost
Delavka, ki zaradi svojega psihičnega stanja ni mogla imeti v oblasti svojega ravnanja, ni disciplinsko odgovorna za dejanje, ki ga je storila v takem stanju.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP (1977) člen 393.
vojaška pokojnina - izplačevanje akontacij - izpolnjevanje pogojev
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju vojaških pokojnin, ker do 18.10.1991 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine, prav tako pa niti sam ne zatrjuje, da bi bil po 18.7.1991 ves čas na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
ZDDO člen 1, 45. ZPP (1977) člen 382, 385, 390, 393.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da Začasno navodilo za izvajanje disciplinskih postopkov v organih za notranje zadeve ni začelo veljati, ker ni bilo objavljeno, zoper tožnika voden disciplinski postopek ni nezakonit, ker ni bil izveden po tem navodilu, temveč po predpisih delovnega prava.
Tožnik je bil na disciplinski obravnavi izrecno vprašan, ali ima pripombe o izvedenih dokazih, krivdi in dodatnih dokazih. Predlagal je le dodatne dokaze, drugih pripomb pa ni imel. Zato ni bilo kršeno načelo neposrednosti.
Na disciplinski obravnavi je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep. Odločitev je bila objavljena. To je zapisano v zapisniku o disciplinski obravnavi. Zato dejstvo, da je pisni odpravek odločbe podpisala druga oseba, in ne tista, ki je vodila disciplinsko obravnavo, ne pomeni kršitve postopka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dopustnost revizije - novote
Po določbi 2. odstavka 385. člena ZPP je zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka revizija dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. To pomeni, da se stranka v reviziji ne more sklicevati na prekoračitev tožbenega zahtevka iz sodbe sodišča prve stopnje tudi v primeru, če bi jo sodišče druge stopnje vzdržalo v veljavi.
ZDIOD člen 3. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač člen 3, 3/1. ZNOIP člen 3, 3/4. Kolektivna pogodba za črno in barvastvo metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 44. ZPP (1977) člen 374, 399.
kolektivna pogodba - bruto plača - delovno razmerje pri delodajalcu - odmera pavšalne odškodnine
Pojem 'osebni dohodek' oziroma 'plača' v načelu pomeni bruto znesek, ki je seštevek čistega (neto) osebnega dohodka oziroma plače in zneskov akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Zato tudi pojem 'izplačani povprečni osebni dohodek' v 44. členu KPČBM pomeni bruto znesek plače oziroma osebnega dohodka.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - vročanje - sodni postopek - prekinitev postopka - razlogi - predhodno vprašanje
Ker obstoj kaznivega dejanja pri presoji zakonitosti tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa ni pomenil predhodnega vprašanja, ne sestavnega dela tožniku očitanih disciplinskih kršitev, za prekinitev postopka ni obstajala zakonita podlaga niti po 1. točki 1. odstavka niti po 2. odstavku 213. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po sporazumu - soglasnost volj
Delavcu preneha delovno razmerje, če se s pooblaščenim organom v organizaciji oziroma z delodajalcem pisno sporazume, da mu preneha delovno razmerje - z dnem, dogovorjenim v pisnem sporazumu. Ker gre za sporazum, mora biti dosežen sporazum o vseh bistvenih elementih, pomembnih za prenehanje delovnega razmerja (soglasnost volj obeh strank za prenehanje delovnega razmerja, dan prenehanja delovnega razmerja, pisnost sporazuma).
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odklonitev strokovnega izpopolnjevanja
Odklonitev strokovnega izpopolnjevanja v disciplinsklem postopku tožniku ni bila očitana, ker iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka izhaja, da se izobraževanja 23.1.1997 in 4.4.1997 neupravičeno ni udeležil, vendar to še ne pomeni, da je izobraževanje odklonil. V postopku je bilo ugotovljeno nasprotno, da je tožnik kasneje nadoknadil zamujeno in opravil potrebno izobraževanje, ki ga zahteva delovni proces, kar pomeni, da tožnik izobraževanja ne odklanja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - prepovedan prehod čez državno mejo
Glede ciljev oborožene skupine je navedeno, da je "upadla na ozemlje FLRJ v cilju, da pripelje iz naše države v STO nekega inženirja F.P. iz Z. in še neko neugotovljeno žensko z R.". Tako opredeljeni cilji skupine pa ne ustrezajo ciljem iz 2.čl. ZKLD, ne fašističnim ciljem v smislu 8.tč. 3.čl. ZKLD.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20522
ZKP člen 214, 214/1, 377, 377/2, 385, 427.KZ člen 3, 3/2, 310. ZOro člen 3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca - prepoved reformatio in peius - hišna preiskava - nedovoljen dokaz - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - nedovoljena proizvodnja in prometa orožja ali razstrelilnih snovi - blanketna norma - vojaško strelno orožje - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zmotno je stališče v zahtevi, da mora pritožbeno sodišče upoštevati predlog višjega državnega tožilca glede utemeljenosti pritožbe obrambe ali državnega tožilca, kadar je to v korist obdolženca, sicer bi kršilo prepoved iz 385.čl. ZKP. Ta prepoved se nanaša na pritožbo, ki je bila podana samo v obdolženčevo korist. Sicer pa ZKP ne zahteva, da mora pritožbeno sodišče upoštevati predlog državnega tožilca po 2.odst. 377. čl. ZKP.
Ali je KZ v primerjavi s KZ RS milejši v smislu 2.odst. 3.čl. KZ , se presoja od primera do primera in ne le zgolj po obsegu cone kaznivosti ali po zagroženi kazni, ampak po obeh kriterijih kumulativno.
Stališče v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenca, ki se izdaja za A.K., da je bila hišna preiskava nezakonita, ker ni bilo utemeljenega suma, da je storil določeno kaznivo dejanje, je zmotno.
Dispozicija kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310.čl. KZ je blanketne narave, ker dokazuje na kršitev predpisov, ki definirajo vrsto orožja, subjekte, ki so lahko stranke pogodbe in pogoje, pod katerimi se lahko sklene prodajna pogodba za določeno vrsto orožja.
Zakon o orožju (Ur.l. SRS št. 17/81) ni izrecno opredelil vojaškega strelnega orožja, toda glede na definicijo športnega in lovskega strelnega orožja v 3.čl. izhaja, da so vse vrste pušk, razen lovskih, ki so večjega kalibra kot 5,6 mm, vojaške. Avtomatska puška MGV 176 ima ravno mejni kaliber med športno in vojaško puško in bi bila vojaško orožje ne zaradi kalibra ampak zaradi namena, namreč, če bi bila z njo opremljena Slovenska vojska, policija ali kazensko poboljševalni zavodi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20597
ZKP člen 84, 236, 236/1-2, 237, 335, 327.KZ člen 183, 183/1, 183/3. KZ (1977) člen 103, 103/3.
priče - oprostitev pričevanja - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - izsiljenje izpovedbe priče s prepovedanim sredstvom - opozorilo priči na njeno prejšnjo izpovedbo - predkazenski postopek - informativni razgovor - snemanje informativnega razgovora - glavna obravnava - obtoženec - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - časovna veljavnost kazenskega zakona
Za presojo, ali ima določena oseba status privilegirane priče v smislu 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP, je odločilen čas pričevanja in ne čas storitve kaznivega dejanja.
Določilo 335.čl. ZKP, da je treba pričo opozoriti na njeno prejšnjo izpovedbo, se nanaša na vsebino tistega, kar je povedala kot priča, ne pa tudi na njeno izjavo, da kot privilegirana priča želi ali ne želi pričati.
Zgolj dejstvo, da je predsednik senata najprej odredil 10 minutni odmor, nato pa tej priči obrazložil, da "v primeru, če ne bo hotela pričati, sodišče ne bo moglo uporabiti zapisnikov o njenih dosedanjih zaslišanjih oz. da jih bo potrebno izločiti iz spisa" - torej da jo je opozoril na posledice, ki so predpisane v zakonu - ne pomeni takšnega nedovoljenega vplivanja na pričo, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZKP.
Zakonska podlaga za snemanje t.i. informativnega razgovora policije z oškodovancem v predkazenskem postopku je v 84.čl. ZKP. Za takšno snemanje ni potrebna privolitev oškodovanca, mora pa biti o tem vnaprej obveščen, prav tako ni potrebno dovoljenje sodišča, kot to napačno trdi zagovornik.
Sodišče prve stopnje je imelo v 327.čl. ZKP pooblastilo za obsojenčevo odstranitev v času, ko je bila zaslišana mladoletna oškodovanka, obsojencu pa je bila omogočena obramba, saj je bil seznanjen z izpovedbo oškodovanke, omogočeno pa mu je bilo tudi, da ji je postavljal vprašanja.
Kaznivo dejanje spolnega napada na otroka je bilo storjeno v času od prve polovice leta 1990 do konca novembra 1995... Ker je bilo obsojenčevo ravnanje pravno opredeljeno kot eno nadaljevano kaznivo dejanje, je sodišče pravilno uporabilo kasnejši kazenski zakon -