Dediču pokojnega zakonca je kot osebi, ki si v obsegu svojega dednega deleža lasti stvar, ki bi si jo lahko lastil zakonec in ki tudi ni bila predmet zapuščinskega postopka, lahko z vmesno sodbo priznana (so)lastninska pravica na stvari. Vsebinsko to pomeni priznanje, da je stvar skupno premoženje pokojnega zakonca in tožene stranke kot preživelega zakonca.
preiskava - sklep o preiskavi - vsebina sklepa o preiskavi
V sklepu o preiskavi se morajo verodostojno opredeliti vsi zakoniti znaki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru tudi povzročitev velike premoženjske škode.
povrnitev škode - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - gmotna škoda - odškodnina v obliki denarne rente
Oškodovanec, ki je zaradi škodnega dogodka sicer prikrajšan v svojih aktivnostih, pa je tako pridobitno sposoben, da na drug način ustvarja dohodek v enakem obsegu, ni premoženjsko prikrajšan in torej do denarne rente ni upravičen.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravdni postopek je tekel le še zaradi plačila tolarske protivrednosti za 1.000 DEM, oziroma ob upoštevanju v tožbi izračunane in navedene vrednosti spornega predmeta, le še zaradi plačila 62.500 SIT. Ta vrednost spornega predmeta, ki jo je v tožbi navedla sama tožeča stranka, pa ne presega v zakonu določenega zneska 80.000 SIT.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 3, 3-3.
kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da bi obsojenka uresničila znake kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND tudi z obremenilnimi izpovedbami kot priča in ne le z ovadbo.
Zavrnitev dokaznega predloga, čeprav s pravno zmotnimi razlogi, ni kršitev kazenskega zakona v vprašanju, ali ima dejanje obsojenke vse znake kaznivega dejanja iz 3.tč. 3.čl. ZKND.
odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - opustitev opravljanja službenih dolžnosti organov policije - dokazno breme
Tožena stranka bi bila tožeči stranki lahko odškodninsko odgovorna le v primeru, če bi bila s strani tožeče stranke zatrjevana škoda posledica opustitev opravljanja službenih dolžnosti organov policije (172. člen ZOR). Dokazno breme, da zatrjevana škoda izvira iz nedopustnega ravnanja oziroma opustitev službenih organov policije, je bilo na tožeči stranki. Ta pa med postopkom ni uspela dokazati nobenega nedopustnega ravnanja službenih organov policije in nobene opustitve opravljanja službenih dolžnosti, ki bi bila v vzročni zvezi s tem, da je ostalo neugotovljeno, katero vozilo je po cesti razsipalo koruzo.
Tožeča stranka je zahtevka uveljavljala tako, da naj sodišče ugodi podrejenemu zahtevku, če bo spoznalo, da tisti zahtevek, ki je bil uveljavljen pred njim, ni utemeljen. Podana je bila tedaj tako imenovana kumulacija zahtevkov (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pri takšni kumulaciji zahtevkov pa gre za samostojne zahtevke, le da jih sodišče sme obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). V takšnih primerih je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede vsakega spora.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - opredelitev nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari
Tožnika ni poškodoval delovni stroj, saj je do poškodbe prišlo na ta način, da je tožnik z nogo zadel v koš za odpadke, ki sam po sebi ni nevarna stvar. Ob dejstvu, da je bil koš za odpadke v bližini tožnikovega delovnega mesta, bi bila odgovornost tožene stranke po načelih odškodninske odgovornosti za nevarno stvar mogoča le v primeru, če je bilo zaradi koša za odpadke tožnikovo gibanje ob stroju kljub njegovi normalni pozornosti nevarno in mu je nastala škoda ravno zaradi te povečane nevarnosti v zvezi s spletom drugih okoliščin, ki so nastale v sferi izvajanja operacij njegovega delovnega procesa pri stroju. V kolikor pa v bližini delovnega mesta postavljeni koš za odpadke ni oviral tožnikovega delovnega procesa, pa bi bila lahko odškodninska odgovornost tožene stranke le krivdna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nepristranskost sojenja
Smiselno je navedbe strank razumeti kot navajanje okoliščin, ki naj bi utemeljevale nujno delegacijo po 67. členu ZPP, torej določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, če pristojno sodišče ne more postopati zaradi izločitve sodnika. Vendar pa je ta razlog podan le, kolikor pri pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal, in kolikor je do izločitve prišlo iz razlogov in po postopku, ki ga zakon za to določa (71. do 76. člen ZPP). Ne zadošča le prepričanje stranke o nepristranskosti sodnika oziroma njeno nezadovoljstvo z vodenjem konkretnega postopka.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza
Zaradi dokazovanja obstoja vzročne zveze med ravnanjem odgovorne osebe in oškodovancu nastalo škodo morajo biti ugotovljena dejstva, ki so (praviloma) dejanske narave. Vendar pa so lahko samo nekatera pravno relevantna: torej tista, ki so - sama zase ali v povezavi z drugimi - po naravnem teku stvari pripeljala do škodne posledice.
Če ena stranka odkloni sprejem ponujene poravnave, druge stranke (ponudnika) ne zavezuje del njegove ponudbe tako, da bi morala s poravnavo ponujeni znesek plačati vnaprej na račun sporne obveznosti.
Nasprotne tožbe so samostojne tožbe ter veljajo zanje vsa pravila, ki jih ima zakon za tožbo nasploh, torej glede vsebine, združevanja, sprememb in dr. Isto velja za podrejene tožbene zahtevke, kadar se opirajo na drugačno dejansko in pravno podlago kot pa glavni tožbeni zahtevek (drugi odstavek 37. člena ZPP).
Toženec in tožnik v svojih pravnih sredstvih nista navedla vrednosti spornega predmeta, zato si pravice do revizije glede sporov po nasprotni tožbi oziroma podrejenem zahtevku, nista zagotovila.
Izpodbojna tožba se v takih primerih, kot je obravnavani, vloži po določilu drugega odstavka 283. člena ZOR zoper tretjega, v tem primeru obdarjenca, ki je toženka (ter so njene drugačne trditve, da ni pasivno legitimirana v tem sporu, neutemeljene). Po določilu 284. člena ZOR izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev. V takem obsegu sta sodišči nižjih stopenj tožničinemu zahtevku tudi ugodili. Pri neodplačnih razpolaganjih, za kakršno je šlo v tem primeru, pa se po določilu tretjega odstavka 281. člena ZOR šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali moglo biti znano.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - protipravnost
Toženec kot direktor je v predlogu za uvedbo disciplinskega postopka proti tožnici opredelil hujšo kršitev delovnih dolžnosti tako, da je navedel, da imajo znake kaznivega dejanja. Ker pri tem svojih pooblastil ni zlorabil v škodo tožnice, ni ravnal nedopustno in tožnici ni odškodninsko odgovoren.
Ugotovitve o tem, da so zapisane pogodbe (dve darilni in ena posojilna) prikrivale le dejansko sklenjeno kupoprodajno pogodbo so dajale podlago sprejetim zaključkom: prvič, da so zapisane pogodbe (dve darilni in ena posojilna) prikrivale dejansko sklenjeno kupoprodajno pogodbo za stanovanjsko hišo z dvema parcelama in da je ta prikrita kupoprodajna pogodba veljavna (drugi odstavek 66. člena ZOR) ter drugič, da toženci dolgujejo tožniku, kot prodajalcu do 1/2, polovico neplačanega dela kupnine.
SZ je v razmerju do ZPN specialni predpis. Spor zaradi ničnosti pogodb, v katerih tožnik ni bil pogodbena stranka, - je mogoče reševati tako iz procesnopravnih kot materialnopravnih izhodišč. Posebno pri ugotovitvenih tožbah, ko je ugotovitveni zahtevek postavljen samostojno brez oblikovalnega ali dajatvenega, je potrebno najpreje dognati, ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od vložitve tožbe (drugi odstavek 187. člena ZPP) oziroma ali je tožnik zainteresirana oseba (prvi odstavek 109. člena ZOR).