Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.
V skladu z načelom oficialnosti, ki je eno temeljnih načel zapuščinskega postopka, je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Četudi so pri tožnici zmanjšane delovne zmožnosti, tako da lahko opravlja svoje delo le s polovico delovnega časa (kar ustreza invalidnosti III. kategorije), ni upravičena do priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom in pravice do delne invalidske pokojnine, saj je bila prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
Sodišče stranko oprosti ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani.
URS člen 25, 25. ZPP člen 188, 188/2, 318, 188/2, 318, 188.
zamudna sodba
V obrazložitvi zamudne sodbe je sodišče prve stopnje povzelo iz tožbe izhajajoče dejansko stanje, ni pa apliciralo dejanskega stanja na ustrezno pravno normo. Pritožnik graja ravno ta subsumpcijski sklep - subsumpcijo za višino zahtevka pravnorelevantnih dejstev na materialnopravno podlago. Ker ga izpodbijana sodba ne vsebuje, je ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 15, 239, 267. SPZ člen 9, 44, 44/2, 217, 217/2.
začasna odredba - verjetnost terjatve - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravdni stroški
Toženec se ne more uspešno sklicevati na zaupanje v podatke zemljiške knjige, če pa je vedel ali bi vsaj lahko vedel, da dejansko posestno stanje ne ustreza zemljiškoknjižnemu.
Ker je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe hkrati s tožbo, torej v pravdi in ne pred začetkom postopka, so stroški, ki so nastali zaradi odločanja o predlogu, ugovoru in pritožbi, sestavni del pravdnih stroškov.
Sodišče druge stopnje je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka (zavrnilna zamudna sodba), ker je prvostopno sodišče nepravilno ocenilo, da so trditve v tožbi nekonkretizirane in da iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.
ZTLR člen 28, 28. ZPP člen 8, 339, 339/2, 8, 339, 339/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zaslišanje prič - ogled - dokazna ocena sodišča prve stopnje - protispisnost
Presoja izvedenih dokazov je v rokah sodišča prve stopnje, ki na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Pri presoji izvedenih dokazov je sodišču v pomoč lastno zaznavanje verodostojnosti izpovedb in lastno opažanje pri opravljenem ogledu, s čemer je v največji možni meri zadoščeno načelu neposrednosti.
Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita pritožnik z navedbami o "protispisnosti" razlogov izpodbijane sodbe, zagreši sodišče le, če o odločilnih dejstvih povzame vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku v nasprotju s tistim, kar je v takšnih listinah ali zapisnikih zapisano, ne pa, če izpovedbo priče označi kot neverodostojno in naredi drugačen zaključek o obstoju zatrjevanega dejstva.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.