Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.
Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
tuj odvetnik - zastopanje pred višjim sodiščem - pooblaščenec - zastopanje pred sodišči v rs
Če tuj odvetnik ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic (člen 2a v povezavi s členi 31, 34f, 34d ter prvim in drugim odstavkom 34c člena ZOdv), mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208. SPZ člen 5, 128, 5, 128.
izvršba na nepremičnine - smrt zastavitelja - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - hipoteka - dedovanje - sklep o dedovanju
A. H. je imel v obravnavanem izvršilnem postopku položaj dolžnika zastavitelja in ne glavnega dolžnika, tako da zaradi njegove smrti ne gre za prehod obveznosti v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, temveč gre za vprašanje pravnega nasledstva - prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na novega lastnika. Zato mora biti za nadaljevanje izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi smrti zastavitelja, ki ni hkrati tudi glavni dolžnik, izkazano pravno nasledstvo prav glede nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tem postopku.
ustanovitev nujne poti – zakonski pogoji – načelo vestnosti in poštenja
V obravnavanem primeru se cilj, ki ga v tem postopku zasledujeta predlagatelja, da doseči brez omejitve lastninske pravice – z ureditvijo lastnega dostopa ob jugozahodni fasadi njune hiše. Višina samih stroškov, ki so za njegovo realizacijo potrebni, pa zato v obravnavanem primeru sploh ni pomembna. Pravna prednica je nepremičnino kupila ob zavedanju bodočih stroškov zaradi ureditve dostopa in se ob dejstvu iz tega razloga tudi dogovorjene nižje kupnine predlagatelja ne moreta sedaj sklicevati na potrebo po nujni poti.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnica invalidka III. kategorije, ji tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Sodišče druge stopnje je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka (zavrnilna zamudna sodba), ker je prvostopno sodišče nepravilno ocenilo, da so trditve v tožbi nekonkretizirane in da iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
ZTLR člen 3, 3/1, 3, 3/1, 3, 3/1. ZOR člen 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065, 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065. ZOTMR člen 170, 182, 170, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. ZOSRL člen 169, 169.
lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesa
Prava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa.
Določba 8. člena ZPP predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Kadar pa je dokazna ocena celovita, a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja in ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.
odkup stanovanja - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva
Rok za odkup stanovanja po določbah SZ je bil prekluzivne narave, zato odkup stanovanja po izteku roka ni več možen niti osebam, ki so bile v času trajanja roka izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, zato realizacija odločbe US RS, št. U-I-246/2002, ki pravi, da bodo državljani drugih republik, na katere se nanaša ta odločba, ki zaradi neurejenega pravnega položaja niso mogli uveljavljati določenih pravic, z vzpostavitvijo stalnega bivanja za nazaj, te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja, ni mogoča.
Ko gre za dedovanje podržavljenega premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, se po 74. členu ZDen opravi nov zapuščinski postopek. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko ni upoštevalo dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili 25.8.2008 v prejšnjem postopku, saj je ta dogovor lahko veljal le glede takrat znanega zapuščinskega premoženja.