ZTLR člen 28, 28. ZPP člen 8, 339, 339/2, 8, 339, 339/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zaslišanje prič - ogled - dokazna ocena sodišča prve stopnje - protispisnost
Presoja izvedenih dokazov je v rokah sodišča prve stopnje, ki na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Pri presoji izvedenih dokazov je sodišču v pomoč lastno zaznavanje verodostojnosti izpovedb in lastno opažanje pri opravljenem ogledu, s čemer je v največji možni meri zadoščeno načelu neposrednosti.
Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita pritožnik z navedbami o "protispisnosti" razlogov izpodbijane sodbe, zagreši sodišče le, če o odločilnih dejstvih povzame vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku v nasprotju s tistim, kar je v takšnih listinah ali zapisnikih zapisano, ne pa, če izpovedbo priče označi kot neverodostojno in naredi drugačen zaključek o obstoju zatrjevanega dejstva.
Sodišče stranko oprosti ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 158, 154, 154/1, 154/2, 158.
stroški postopka - sestavljena odločitev- različna merila porazdelitve stoškov - vsak svoje stroške
Kadar je odločitev sestavljena iz odločitev, za katere bi bilo treba uporabiti različna merila porazdelitve pravdnih stroškov, je treba o stroških odločiti celostno.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse
Šele potem ko sodišče stranki izda plačilni nalog in jo opozori na posledice neplačila sodne takse, pa ta v roku ni plačana, se lahko šteje, da je vloga umaknjena. Odločitev o zavrženju predloga (brez izdaje plačilnega naloga in opozorila na posledice neplačila) je nepravilna.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
ZOR člen 482, 482/2, 504, 507, 482, 482/2, 504, 507. ZVPot člen 37b, 37c, 37b, 37c.
odgovornost za stvarne napake - odgovornost za skrite napake - odgovornost iz naslova garancije - rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov
Rok za uveljavljanje pravic iz garancije ne poteče med odpravljanjem napak.
Če ni odpravljena napaka na določenem vitalnem delu, za katerega garancija še velja, se lahko zahteva razveza pogodbe za celo stvar, katere sestavni del je prej omenjeni vitalni del.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Dolžnik lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le v primeru, če je (izvršilno) sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Zahtevek v takšnih primerih meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo z obsojenci - nepremoženjska škoda - strah - okužba s hepatitisom C - možnost okužbe
Delo z obsojenci je nevarna dejavnost zato, ker paznik ne ve (ne sme vedeti), ali je obsojenec okužen. Tožniku gre le odškodnina za strah do trenutka, ko je izvedel, da je možnost okužbe minimalna.
OZ člen 495, 495/1, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 195, 195/1, 6, 6/1, 195, 195/1.
odgovornost za pravne napake - rok za vložitev tožbe - publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pri tem, kdaj je tožnik izvedel za pravico tretjega oziroma pravno napako kupljenih nepremičnin, je potrebno izhajati iz določb 1. odst. 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da sta pravica oziroma pravno dejstvo, ki sta vpisana v zemljiško knjigo, vsakomur znana od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.