razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.
Iz predloga je jasno razvidno, da je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo leta 1948. S to sodbo je bilo namreč zaplenjeno celotno premoženje. Podana je sodna pristojnost.
tuj odvetnik - zastopanje pred višjim sodiščem - pooblaščenec - zastopanje pred sodišči v rs
Če tuj odvetnik ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic (člen 2a v povezavi s členi 31, 34f, 34d ter prvim in drugim odstavkom 34c člena ZOdv), mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208. SPZ člen 5, 128, 5, 128.
izvršba na nepremičnine - smrt zastavitelja - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - hipoteka - dedovanje - sklep o dedovanju
A. H. je imel v obravnavanem izvršilnem postopku položaj dolžnika zastavitelja in ne glavnega dolžnika, tako da zaradi njegove smrti ne gre za prehod obveznosti v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, temveč gre za vprašanje pravnega nasledstva - prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na novega lastnika. Zato mora biti za nadaljevanje izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi smrti zastavitelja, ki ni hkrati tudi glavni dolžnik, izkazano pravno nasledstvo prav glede nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tem postopku.
ustanovitev nujne poti – zakonski pogoji – načelo vestnosti in poštenja
V obravnavanem primeru se cilj, ki ga v tem postopku zasledujeta predlagatelja, da doseči brez omejitve lastninske pravice – z ureditvijo lastnega dostopa ob jugozahodni fasadi njune hiše. Višina samih stroškov, ki so za njegovo realizacijo potrebni, pa zato v obravnavanem primeru sploh ni pomembna. Pravna prednica je nepremičnino kupila ob zavedanju bodočih stroškov zaradi ureditve dostopa in se ob dejstvu iz tega razloga tudi dogovorjene nižje kupnine predlagatelja ne moreta sedaj sklicevati na potrebo po nujni poti.
Sodišče stranko oprosti ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnica invalidka III. kategorije, ji tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
ZTLR člen 28, 28. ZPP člen 8, 339, 339/2, 8, 339, 339/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zaslišanje prič - ogled - dokazna ocena sodišča prve stopnje - protispisnost
Presoja izvedenih dokazov je v rokah sodišča prve stopnje, ki na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Pri presoji izvedenih dokazov je sodišču v pomoč lastno zaznavanje verodostojnosti izpovedb in lastno opažanje pri opravljenem ogledu, s čemer je v največji možni meri zadoščeno načelu neposrednosti.
Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita pritožnik z navedbami o "protispisnosti" razlogov izpodbijane sodbe, zagreši sodišče le, če o odločilnih dejstvih povzame vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku v nasprotju s tistim, kar je v takšnih listinah ali zapisnikih zapisano, ne pa, če izpovedbo priče označi kot neverodostojno in naredi drugačen zaključek o obstoju zatrjevanega dejstva.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
ZZZDR člen 178, 181, 209, 178, 181, 209. ZPP člen 339/2-11, 339/2-11.
odvzem poslovne sposobnosti - začasni skrbnik - nepristranskost začasnega skrbnika
Predlagatelj si je v obravnavanem postopku prizadeval doseči odvzem poslovne sposobnosti, medtem ko bi si skrbnik varovanke glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu za odvzem poslovne sposobnosti moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oz. bi vsaj morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja. S tem ko je obe funkciji opravljal isti organ in to celo po isti fizični osebi, ni bila zagotovljena nepristranskost začasne skrbnice, koristi in interesi varovanke so bili iz tega razloga vprašljivo zavarovani, zastopanje nasprotne udeleženke pa zato nepravilno.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - splošno znana dejstva
Glede na ugotovitev, da nevzdrževanje peči ne pomeni opustitve kakšne od obveznosti tožene stranke, so brezpredmetne tudi pritožbene navedbe, da je do požara in škode prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni ravnala preventivno, na kar je tožeča stranka prav tako opozarjala v povezavi z odgovornostjo tožene stranke za stvarne napake.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo z obsojenci - nepremoženjska škoda - strah - okužba s hepatitisom C - možnost okužbe
Delo z obsojenci je nevarna dejavnost zato, ker paznik ne ve (ne sme vedeti), ali je obsojenec okužen. Tožniku gre le odškodnina za strah do trenutka, ko je izvedel, da je možnost okužbe minimalna.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
dokazovanje z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebno postaviti drugega izvedenca, kljub temu da je izvedenec pri zaslišanju delno spremenil svoje pisno podano izvedensko mnenje.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - izvenpravdno izvedensko mnenje
Ker tožeča stranka ni substancirano podala predloga za postavitev novega izvedenca oz. je njen predlog razumeti kot zahtevo po ponovitvi dokazovanja, je utemeljeno zavrnjen.
OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.