Zgolj očitek, da je obdolženec na upravni enoti vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ter temu predložil pooblastili A. in M. S. ter tako predložil ti dve listini kot pravi, nima konkretiziranega zakonskega znaka krive listine. V konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da pooblastili nista podpisali A. in M. S. (torej da pooblastili ne izvirata od izdajatelja).
potrdilo o izvršljivosti – izvršljivost odločbe – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – razlog za ustavitev izvršbe – ugovorni razlog
V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
tuj odvetnik - zastopanje pred višjim sodiščem - pooblaščenec - zastopanje pred sodišči v rs
Če tuj odvetnik ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic (člen 2a v povezavi s členi 31, 34f, 34d ter prvim in drugim odstavkom 34c člena ZOdv), mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse
Šele potem ko sodišče stranki izda plačilni nalog in jo opozori na posledice neplačila sodne takse, pa ta v roku ni plačana, se lahko šteje, da je vloga umaknjena. Odločitev o zavrženju predloga (brez izdaje plačilnega naloga in opozorila na posledice neplačila) je nepravilna.
Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
ZTLR člen 3, 3/1, 3, 3/1, 3, 3/1. ZOR člen 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065, 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065. ZOTMR člen 170, 182, 170, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. ZOSRL člen 169, 169.
lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesa
Prava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa.
V skladu z načelom oficialnosti, ki je eno temeljnih načel zapuščinskega postopka, je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izrek sklepa o izvršbi – izterjava preživnine - preživnina
Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovorih dolžnika in poseglo v sklep o izvršbi, tako da ga je razveljavilo za plačana zneska, ob odločanju o ugovoru po izteku roka pa je izvršbo za plačane zneske ustavilo, v obeh primerih je razveljavilo tudi opravljena izvršilna dejanja. Odločilo je enako, kot v primeru utesnitve izvršbe v neizpodbijani 1. točki izreka sklepa, ko je pravilno ustavilo izvršbo za plačane zneske. Ob odločanju o ugovorih dolžnika bi moralo v izreku sklepa odločiti, v katerem delu preživninske terjatve, vključno z zavarovanjem (gre za občasne dajatve), je dolžnik z ugovorom uspel, in v tem delu sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljaviti oziroma izvršbo ustaviti.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.