Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
ZPP člen 355, 355. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 149, 150, 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - skrbnost - mokra tla v bazenski garderobi - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do pritožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Tla v garderobi ob bazenu niso nevarna stvar, lahko pa postanejo nevarna zaradi določenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi mokrote, ki je posledica kapljanja mokrih kopalcev). A dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečaj - pravno nasledstvo stranke, ki je prenehala obstajati
Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.
pravična denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi telesnih bolečin - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - škoda iz naslova izgubljenega dobička
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.
potrdilo o izvršljivosti – izvršljivost odločbe – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – razlog za ustavitev izvršbe – ugovorni razlog
V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.
ZOR člen 482, 482/2, 504, 507, 482, 482/2, 504, 507. ZVPot člen 37b, 37c, 37b, 37c.
odgovornost za stvarne napake - odgovornost za skrite napake - odgovornost iz naslova garancije - rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov
Rok za uveljavljanje pravic iz garancije ne poteče med odpravljanjem napak.
Če ni odpravljena napaka na določenem vitalnem delu, za katerega garancija še velja, se lahko zahteva razveza pogodbe za celo stvar, katere sestavni del je prej omenjeni vitalni del.
pravdni stroški - uspeh po temelju in po višini - vrednotenje uspeha pravde
Sodna praska izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno "po temelju" in "po višini", pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha. Sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je sporno dejansko stanje v zvezi z obstojem temelja tožbenega zahtevka, ko je v zvezi s tem potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci (na primer cestno prometne stroke), opraviti oglede. Vse to so tiste "okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena, ki narekujejo takšno ločeno vrednotenje uspeha strank.
Zgolj očitek, da je obdolženec na upravni enoti vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ter temu predložil pooblastili A. in M. S. ter tako predložil ti dve listini kot pravi, nima konkretiziranega zakonskega znaka krive listine. V konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da pooblastili nista podpisali A. in M. S. (torej da pooblastili ne izvirata od izdajatelja).
načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - tek zamudnih obresti - posledica zamude z izpolnitvijo
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti in ne zapadlosti terjatve. Dolžnik pride v zamudo, če obveznosti ne izpolni v določenem roku, če pa rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik zahteva izpolnitev (ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti).
stroški ugovora – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – ustavitev izvršilnega postopka
Če bi sodišče prve stopnje do upnikovega umika predloga za izvršbo odločalo o ugovoru, bi moralo dejstvo, da je bil izvršilni naslov razveljavljen, upoštevati po uradni dolžnosti pri odločanju o ugovoru (4. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ v zvezi z 2. odstavkom 55. člena ZIZ) in ugovoru tako ugoditi. Ker bi sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko odločilo že pred ustavitvijo postopka, pa tega ni storilo, pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da so bili stroški dolžnikovega ugovora, ki ga je le-ta glede na fazo postopka smiselno vložil, potrebni stroški za izvršbo in je dolžnik tako upravičen do njihovega povračila (6. odstavek 38. člena ZIZ).