FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.
ZPP člen 277, 318. ZDSS-1 člen 39. ZDR/90 člen 129.
zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti tožbe - stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestilo plače - regres za letni dopust
Sodišče prve stopnje izda (zavrnilno) zamudno sodbo brez predloga strank.
Toženec, ki se je preoblikoval iz s.p. v d.o.o., še naprej odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na čas, ko je še deloval kot s.p..
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1.
stiki - ukinitev stikov - sum spolne zlorabe - izvedba dokazov - razlogi, zaradi katerih je dopustno zavrniti izvedbo dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Sicer pa obstoji načelna dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede.
Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
ZPP člen 355, 355. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 149, 150, 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - skrbnost - mokra tla v bazenski garderobi - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do pritožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Tla v garderobi ob bazenu niso nevarna stvar, lahko pa postanejo nevarna zaradi določenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi mokrote, ki je posledica kapljanja mokrih kopalcev). A dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti.
pravična denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi telesnih bolečin - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - škoda iz naslova izgubljenega dobička
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - ugotovitev uspeha strank v pravdi
Pri izbiri tehnike izračuna višine odškodnine za nematerialno škodo je sodišče prosto. Pravno relevantno je le, da je ta končno odmerjena v zakonu in sodni praksi primerni višini.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja zgolj za duševne bolečine in le zmanjšanje življenjskih aktivnosti še ni pravno priznana škoda.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotovitvi uspeha stranke v pravdi upoštevati, da je tožena stranka nesporni del odškodnine plačala po vložitvi tožbe in je zato bila tožba utemeljeno vložena tudi za ta, pozneje plačani del.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje
Ker je tožena stranka dokazala, da je delo tožnice – vzgojiteljice postalo nepotrebno zaradi manjšega števila vpisanih dijakov v dijaški dom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - nepopolna vloga, vložena po odvetniku
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedene izjave tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog nepopoln. V skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP) pa sodišče nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik, zavrže.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 158, 154, 154/1, 154/2, 158.
stroški postopka - sestavljena odločitev- različna merila porazdelitve stoškov - vsak svoje stroške
Kadar je odločitev sestavljena iz odločitev, za katere bi bilo treba uporabiti različna merila porazdelitve pravdnih stroškov, je treba o stroških odločiti celostno.
razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.
odkup stanovanja - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva
Rok za odkup stanovanja po določbah SZ je bil prekluzivne narave, zato odkup stanovanja po izteku roka ni več možen niti osebam, ki so bile v času trajanja roka izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, zato realizacija odločbe US RS, št. U-I-246/2002, ki pravi, da bodo državljani drugih republik, na katere se nanaša ta odločba, ki zaradi neurejenega pravnega položaja niso mogli uveljavljati določenih pravic, z vzpostavitvijo stalnega bivanja za nazaj, te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja, ni mogoča.
Ko gre za dedovanje podržavljenega premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, se po 74. členu ZDen opravi nov zapuščinski postopek. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko ni upoštevalo dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili 25.8.2008 v prejšnjem postopku, saj je ta dogovor lahko veljal le glede takrat znanega zapuščinskega premoženja.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.