ZOR člen 178, 178/2, 200, 376. ZVCP člen 20, 27, 27/1, 41. ZPP člen 8, 185, 254, 254/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do škodnega dogodka je prišlo v pretežni meri zaradi tega, ker je tožnik grobo kršil cestnoprometne predpise, zato je bil nedvomno on tisti, ki je povzročil nevarno situacijo v prometu s tem, ko se je nepravilno in neprevidno vključeval na prednostno cesto.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208. SPZ člen 5, 128, 5, 128.
izvršba na nepremičnine - smrt zastavitelja - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - hipoteka - dedovanje - sklep o dedovanju
A. H. je imel v obravnavanem izvršilnem postopku položaj dolžnika zastavitelja in ne glavnega dolžnika, tako da zaradi njegove smrti ne gre za prehod obveznosti v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, temveč gre za vprašanje pravnega nasledstva - prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na novega lastnika. Zato mora biti za nadaljevanje izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi smrti zastavitelja, ki ni hkrati tudi glavni dolžnik, izkazano pravno nasledstvo prav glede nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tem postopku.
ustanovitev nujne poti – zakonski pogoji – načelo vestnosti in poštenja
V obravnavanem primeru se cilj, ki ga v tem postopku zasledujeta predlagatelja, da doseči brez omejitve lastninske pravice – z ureditvijo lastnega dostopa ob jugozahodni fasadi njune hiše. Višina samih stroškov, ki so za njegovo realizacijo potrebni, pa zato v obravnavanem primeru sploh ni pomembna. Pravna prednica je nepremičnino kupila ob zavedanju bodočih stroškov zaradi ureditve dostopa in se ob dejstvu iz tega razloga tudi dogovorjene nižje kupnine predlagatelja ne moreta sedaj sklicevati na potrebo po nujni poti.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnica invalidka III. kategorije, ji tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
individualni delovni spor – spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Spor, v katerem tožnica zahteva plačilo sredstev, ki jih je tožena stranka na podlagi predhodne odredbe zarubila od njene plače, ne pa nakazala na depozitni račun pri banki, ni spor o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
OZ člen 131, 179. ZOR člen 154, 200. ZPP člen 212, 243, 244, 286.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo - dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Tožnik je tožbi priložil izvedensko mnenje izvedenke M. C.. Mnenja tožena stranka ni sprejela, zato je po ustaljeni sodni praksi in v skladu s postopkovnimi pravili tako mnenje šteti kvečjemu kot del navedb tožeče stranke in tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo. Opisanega procesnega pomena pred pravdo pridobljenega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje pred pravdo izdelal. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi samo razlagalo zdravstveno dokumentacijo tožnika, zato je nenazadnje tudi imenovalo izvedence. Ker so se do zdravstvene dokumentacije izvedenci opredelili, ni potrebno, da enako stori v zvezi z vsakim izvidom še sodišče. Zaključkov izvedencev pritožba z laično razlago zdravstvene dokumentacije ne more ovreči.
sporazum dedičev o delitvi zapuščine – (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora
Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustna pogodba o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija
Ker je tožena stranka dokazala, da sta s tožnikom sklenila ustno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, bi tožniku po izteku dogovorjenega časa pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona. Iz tega razloga za naprej ni utemeljen njegov reparacijski tožbeni zahtevek v sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi predčasno nezakonito odpovedala.
Ker so bili tožba kot tudi vsa nadaljnja pisanja naslovljeni na ime A. Ž. in ne na ime pritožnice, ni mogoče šteti, da so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev fikcije vročitve. Domneva vročitve pride v poštev namreč le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
Naslovnik se na napačno vročitev ne more sklicevati samo pod pogojem, da je iz njegovega ravnanja nedvoumno razvidno, da se je z vsebino pisanja kljub napačni vročitvi seznanil na drug način.
veljavnost oporoke – pisna oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – konverzija – ustna oporoka – izredne razmere
1. Osrednje vprašanje v tem zapuščinskem postopku je vprašanje veljavnosti oporoke. S strani zakonitih dedičev so bile v postopku uveljavljene formalnopravne pomanjkljivosti oporoke (pomanjkanje veljavne oblike oporoke - 61. in 76. člen ZD). Oporoka je veljavna le, če je napravljena v eni izmed oblik, ki jo določa zakon.
2. Ustna oporoka je izredna oblika oporoke ter jo lahko izjavi oporočitelj v izrednih razmerah pred dvema tam navzočima pričama. Gre za objektivne ali subjektivne razmere, vsekakor pa gre za vprašanje, ki je vprašanje dejanske narave in se tiče okoliščin konkretnega primera. Kakšne so bile te razmere oz. ali so bile izredne v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da bo izjavil ustno oporoko, pa sodišče glede na to, da so bila med dediči ta dejstva sporna, ne bi smelo ugotavljati, še manj pa v zvezi s tem izvajati dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo torej v tem primeru, ko gre za sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke (obstoj izrednih razmer) napotiti dediče oz. udeležence, katerih pravico bi štelo za manj verjetno, na pravdo in postopek prekiniti.
zavrženje tožbe - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Ker je bila tožba zavržena, kar pomeni, da tožnik v postopku ni uspel, je po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP nasprotni stranki dolžan povrniti stroške, ki so ji v postopku nastali. Takšna dolžnost bi obstajala tudi v primeru, če bi stroški nastali zaradi morebitnega napačnega poslovanja sodišča, saj ZPP ne predvideva možnosti, da bi stroške postopka nosilo sodišče.
Odločitev o višini stroškov temelji na določbi 16. člena ZDPra in Odvetniški tarifi, po kateri se v sodnem postopku obračunavajo stroški zastopanja državnega pravobranilstva.
ZFPPIPP člen 45, 121, 141, 147, 232. ZPP člen 105a.
predlog za začetek stečajnega postopka - dopolnitev nepopolnega predloga - plačilo predujma - procesna predpostavka
V pravdnem postopku je procesna predpostavka za začetek določenih postopkov plačilo takse (za vloge, določene v 105.a čl. ZPP); v takšnih primerih mora sodišče, ne glede na to, ali predlagajočo stranko zastopa odvetnik ali ne, pred zavrženjem vloge pozvati stranko k plačilu takse in jo opozoriti na posledice, če ta ne bo plačana. Smiselna uporaba določb ZPP iz 121. čl. ZFPPIPP bi zato omogočala zaključek, da je situacijo, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni plačan (oziroma ni priloženo dokazilo o njegovem plačilu), treba obravnavati enako kot situacijo, ko ni predloženo dokazilo o plačilu takse za določene vloge v pravdnem postopku.
zavrženje vloge - pristnost podpisa - razlog za zavrženje
Sodišče, ki stranko pozove na odpravo obličnostne pomanjkljivosti vloge (premajhno število izvodov), ne more vloge nato v nadaljevanju zavreči zaradi neke druge obličnostne pomanjkljivosti, h odpravi katere stranka ni bila pozvana.
ZOR člen 155, 189, 189/3. ZIL člen 93, 107, 107/3.
bodoča škoda - izgubljeni dobiček – vzročna zveza – odstopno upravičenje – škoda zaradi odpovedi pogodbe - patent – evropski patent - teritorialni učinek patenta
Res je, da merilo iz 3. odstavka 189. člena ZOR za oceno izgubljenega dobička predvideva sklepanje o položaju oškodovanca v kasnejšem obdobju po nastanku škodnega dogodka pod predpostavko, da škodnega dogodka ne bi bilo. Pri tem je res potrebno sklepati o prihodnosti kot ugotavljanje fiktivnega položaja oškodovanca, vendar se ta fiktiven položaj lahko nanaša le na čas v preteklosti, ki se ni zgodila.
Opredelitev odstopnih upravičenj ene ali druge pogodbene stranke je stvar pogodbene avtonomije pogodbenih strank. Tudi če sta pogodbeni stranki določilo pogodbe razumeli tako, da je pridobitelj licence imel odstopno upravičenje tudi v primeru ugotovljene kršitve kateregakoli od patentov, na katere se sklicujeta v paragrafu št. 1 pogodbe, zgolj na tako dogovorjeni pogodbeni klavzuli še ni mogoče utemeljevati vzročne zveze med kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo tožeči stranki v posledici uveljavljane odpovedi pogodbe s strani pridobitelja licence.
Prejemnik licence je odstopno upravičenje uveljavljal le na podlagi njegove ocene, da obstoji potencialna nevarnost, da bo tožena stranka v bodoče s svojimi ravnanji posegla v izključne pravice, ki so bile predmet licenčne pogodbe. Ob zgolj takšni hipotetični možnosti bodočega kršitvenega ravnanja tožene stranke zatrjevane škode tožeče stranke v posledici uveljavljanja odstopnega upravičenja pridobitelja licence ni mogoče pripisati kršitvenemu dejanju tožene stranke v smislu pravnorelevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo.
Glede na teritorialni učinek patenta kot pravice, pa kršitev patenta, podeljenega v Republiki Sloveniji, sama po sebi ne pomeni hkrati tudi kršitve patenta, ki je podeljen za isti izum za drugo območje, če kršitelj s svojim ravnanjem ne posega hkrati tudi v izključne pravice, ki so mu podeljene s patentom za drugo območje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti- ustrezno delovno mesto
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker je tožena stranka tožnika spremljala na neustreznem delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi, torej delovnem mestu, ki glede na tožnikove zdravstvene sposobnosti ni bilo primerno, in ker pred podajo odpovedi ni preverila, ali obstojijo možnosti za nadaljnjo zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji.
preživnina - izterjava preživnine - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov - uskladitev preživnine
K predlogu za izvršbo predložena pravnomočna sodna odločba in obvestila o uskladitvi preživnine CSD so podlaga za prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Ker se tožnik zagovora ni udeležil, ni mogoče šteti, da se je tožena stranka šele na dan, ko bi se tožnik zagovora moral udeležiti, seznanila z razlogom za odpoved. Z razlogom za odpoved se je seznanila že pred tem, kot je navedla v vabilu na zagovor, kar pomeni, da je že pred tem začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka z navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve in predloženimi lastninami (ob upoštevanju dejstva, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb potreben restriktiven pristop in omejitev na izjemne primere) ni verjetno izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo.