razglasitev pogrešanca za mrtvega - ugotavljanje pogojev za razglasitev pogrešanca za mrtvega - utemeljenost predloga
Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega, potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - izvenpravdno izvedensko mnenje
Ker tožeča stranka ni substancirano podala predloga za postavitev novega izvedenca oz. je njen predlog razumeti kot zahtevo po ponovitvi dokazovanja, je utemeljeno zavrnjen.
dokazovanje z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebno postaviti drugega izvedenca, kljub temu da je izvedenec pri zaslišanju delno spremenil svoje pisno podano izvedensko mnenje.
Ker so bili tožba kot tudi vsa nadaljnja pisanja naslovljeni na ime A. Ž. in ne na ime pritožnice, ni mogoče šteti, da so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev fikcije vročitve. Domneva vročitve pride v poštev namreč le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
Naslovnik se na napačno vročitev ne more sklicevati samo pod pogojem, da je iz njegovega ravnanja nedvoumno razvidno, da se je z vsebino pisanja kljub napačni vročitvi seznanil na drug način.
OZ člen 131, 179. ZOR člen 154, 200. ZPP člen 212, 243, 244, 286.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo - dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Tožnik je tožbi priložil izvedensko mnenje izvedenke M. C.. Mnenja tožena stranka ni sprejela, zato je po ustaljeni sodni praksi in v skladu s postopkovnimi pravili tako mnenje šteti kvečjemu kot del navedb tožeče stranke in tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo. Opisanega procesnega pomena pred pravdo pridobljenega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje pred pravdo izdelal. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi samo razlagalo zdravstveno dokumentacijo tožnika, zato je nenazadnje tudi imenovalo izvedence. Ker so se do zdravstvene dokumentacije izvedenci opredelili, ni potrebno, da enako stori v zvezi z vsakim izvidom še sodišče. Zaključkov izvedencev pritožba z laično razlago zdravstvene dokumentacije ne more ovreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustna pogodba o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija
Ker je tožena stranka dokazala, da sta s tožnikom sklenila ustno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, bi tožniku po izteku dogovorjenega časa pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona. Iz tega razloga za naprej ni utemeljen njegov reparacijski tožbeni zahtevek v sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi predčasno nezakonito odpovedala.
individualni delovni spor – spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Spor, v katerem tožnica zahteva plačilo sredstev, ki jih je tožena stranka na podlagi predhodne odredbe zarubila od njene plače, ne pa nakazala na depozitni račun pri banki, ni spor o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
sporazum dedičev o delitvi zapuščine – (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora
Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
zavrženje tožbe - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Ker je bila tožba zavržena, kar pomeni, da tožnik v postopku ni uspel, je po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP nasprotni stranki dolžan povrniti stroške, ki so ji v postopku nastali. Takšna dolžnost bi obstajala tudi v primeru, če bi stroški nastali zaradi morebitnega napačnega poslovanja sodišča, saj ZPP ne predvideva možnosti, da bi stroške postopka nosilo sodišče.
Odločitev o višini stroškov temelji na določbi 16. člena ZDPra in Odvetniški tarifi, po kateri se v sodnem postopku obračunavajo stroški zastopanja državnega pravobranilstva.
veljavnost oporoke – pisna oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – konverzija – ustna oporoka – izredne razmere
1. Osrednje vprašanje v tem zapuščinskem postopku je vprašanje veljavnosti oporoke. S strani zakonitih dedičev so bile v postopku uveljavljene formalnopravne pomanjkljivosti oporoke (pomanjkanje veljavne oblike oporoke - 61. in 76. člen ZD). Oporoka je veljavna le, če je napravljena v eni izmed oblik, ki jo določa zakon.
2. Ustna oporoka je izredna oblika oporoke ter jo lahko izjavi oporočitelj v izrednih razmerah pred dvema tam navzočima pričama. Gre za objektivne ali subjektivne razmere, vsekakor pa gre za vprašanje, ki je vprašanje dejanske narave in se tiče okoliščin konkretnega primera. Kakšne so bile te razmere oz. ali so bile izredne v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da bo izjavil ustno oporoko, pa sodišče glede na to, da so bila med dediči ta dejstva sporna, ne bi smelo ugotavljati, še manj pa v zvezi s tem izvajati dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo torej v tem primeru, ko gre za sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke (obstoj izrednih razmer) napotiti dediče oz. udeležence, katerih pravico bi štelo za manj verjetno, na pravdo in postopek prekiniti.
zavrženje vloge - pristnost podpisa - razlog za zavrženje
Sodišče, ki stranko pozove na odpravo obličnostne pomanjkljivosti vloge (premajhno število izvodov), ne more vloge nato v nadaljevanju zavreči zaradi neke druge obličnostne pomanjkljivosti, h odpravi katere stranka ni bila pozvana.
ZFPPIPP člen 45, 121, 141, 147, 232. ZPP člen 105a.
predlog za začetek stečajnega postopka - dopolnitev nepopolnega predloga - plačilo predujma - procesna predpostavka
V pravdnem postopku je procesna predpostavka za začetek določenih postopkov plačilo takse (za vloge, določene v 105.a čl. ZPP); v takšnih primerih mora sodišče, ne glede na to, ali predlagajočo stranko zastopa odvetnik ali ne, pred zavrženjem vloge pozvati stranko k plačilu takse in jo opozoriti na posledice, če ta ne bo plačana. Smiselna uporaba določb ZPP iz 121. čl. ZFPPIPP bi zato omogočala zaključek, da je situacijo, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni plačan (oziroma ni priloženo dokazilo o njegovem plačilu), treba obravnavati enako kot situacijo, ko ni predloženo dokazilo o plačilu takse za določene vloge v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi
Tožnik je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je neupravičeno izostal z dela. Tožena stranka mu je zato utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj objektivnega šestmesečnega roka (ki je začel teči z zadnjim dnem neupravičenega izostanka) in petnajstdnevnega subjektivnega roka (ki je začel teči z dnem zagovora tožnika, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z njegovim subjektivnim odnosom do kršitve).
SPZ člen 99, 218, 218/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/3.
tožba na prenehanje vznemirjanj - varstvo lastninske pravice - pasivna legitimacija - ugotovitev neobstoja služnosti
Pasivna legitimacija tožene stranke je v pravdi za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice tožeče stranke (uporabe sporne poti za hojo in vožnje) podana, če tožena stranka ne zanika, da je pot uporabljala, kljub temu da hkrati navaja, da tega zaradi starosti v zadnjem času ne počne več. Tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice namreč ni vezana na motilna ravnanja, izvedena v določenem obdobju pred vložitvijo tožbe, kot pri posestmotitveni tožbi.
Ker je možnost zahtevati ugotovitev (ne)obstoja stvarne služnosti posebej predvidena in gre zato za poseben stvarnopravni zahtevek, pri vložitvi tovrstne ugotovitvene tožbe ni treba posebej izkazovati pravnega interesa.
Če se stranka v postopku samo preimenuje, sodišče nima podlage za postopanje po čl. 24 ZIZ, saj ne gre za spremembo subjekta v smislu te določbe, temveč zgolj za to, da se je spremenilo njegovo ime.
Pritožnica utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje ob presoji zadeve upoštevalo v glavnem izpovedbo obdolženke, ne da bi za popolno razjasnitev okoliščin prometne nesreče izvedlo še druge dokaze z zaslišanjem predlaganih prič, zaradi česar je po oceni sodišča druge stopnje preuranjeno in napačno zaključilo, da obdolženki ni dokazano, da bi storila očitani prekršek. Glede na to, da je bil zagovor obdolženke povsem v nasprotju z navedbami v obdolžilnem predlogu, bi bilo moralo sodišče prve stopnje zaslišati vsaj še druga dva udeleženca v prometni nesreči. Zakaj tega ni storilo, v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato na seji senata sklenilo, da se dokazni postopek dopolni na ustni obravnavi z zaslišanjem še drugih dveh udeležencev prometne nesreče.