preživnina - izterjava preživnine - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov - uskladitev preživnine
K predlogu za izvršbo predložena pravnomočna sodna odločba in obvestila o uskladitvi preživnine CSD so podlaga za prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena.
SPZ člen 99, 218, 218/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/3.
tožba na prenehanje vznemirjanj - varstvo lastninske pravice - pasivna legitimacija - ugotovitev neobstoja služnosti
Pasivna legitimacija tožene stranke je v pravdi za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice tožeče stranke (uporabe sporne poti za hojo in vožnje) podana, če tožena stranka ne zanika, da je pot uporabljala, kljub temu da hkrati navaja, da tega zaradi starosti v zadnjem času ne počne več. Tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice namreč ni vezana na motilna ravnanja, izvedena v določenem obdobju pred vložitvijo tožbe, kot pri posestmotitveni tožbi.
Ker je možnost zahtevati ugotovitev (ne)obstoja stvarne služnosti posebej predvidena in gre zato za poseben stvarnopravni zahtevek, pri vložitvi tovrstne ugotovitvene tožbe ni treba posebej izkazovati pravnega interesa.
ZDR člen 143, 143/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 51, 51/1, 51/1-2.
delo preko polnega delovnega časa – predhodna pisna odredba – dodatek
Tožnik je bil zaradi neustrezne organizacije obratovalnega časa pri toženi stranki prisiljen opravljati delo več ur preko polnega delovnega časa. Četudi mu takšno delo ni bilo predhodno pisno odrejeno, je upravičen do plačila ur z dodatkom, ki ga določa kolektivna pogodba, in v obsegu, ki ga določa zakon, v presežku pa je upravičen do plačila ur brez dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožnica tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka z navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve in predloženimi lastninami (ob upoštevanju dejstva, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb potreben restriktiven pristop in omejitev na izjemne primere) ni verjetno izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053875
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-2, 15, 15/5, 15/5-2. OZ člen 429, 429/1, 429, 429/1.
pravni posel - učinek prepovedi sklenitve določenih poslov - nelikvidna in prezadolžena pravna oseba
Sklepanje določenih pravnih poslov, ki so prepovedani nelikvidnim in prezadolženim pravnim osebam, nima za posledico neveljavnost (ničnost) teh poslov, ampak ima lahko za posledico le odškodninsko odgovornost uprave.
elementi odškodninske obveznosti - višja sila - neurje s poplavami
Škoda je nastala v posledici zunanjega dogodka, ki je bil izreden, nepredvidljiv in ga ni bilo mogoče premagati (prepričati, odkloniti, odvrniti) oziroma zaradi višje sile.
ZPIZ člen 174, 175/1. ZPIZ-1 člen 165, 165/1, 259, 259/1. ZDSS-1 člen 81, 81/5. ZUP člen 46, 46/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/4, 55/5, 55/6, 128, 279, 279/1, 279/1-4.
družinska pokojnina – delitev družinske pokojnine – ničnost upravnega akta
Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče vanjo privolila. Ker je bila zahteva za izdajo odločbe vložena, takšna odločba, kljub temu da ni bilo ugotovljeno, ali je to zahtevo vložila upravičena oseba, ni nična.
URS člen 26, 26. CZ člen 43, 158, 158/5. ZPP člen 18, 18.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa - pristojnost upravnega organa - povrnitev preplačane carine
Ministrstvo za finance je odločbo odpravilo, s čimer je tožnik pridobil pravico uveljavljati povračilo preveč plačane carine v skladu s 5. odst. 158. člena CZ. Ni pomembno, ali je carinski organ z izdajo odločbe storil civilni delikt, saj specialni predpis (CZ) ureja način povrnitve preveč plačane carine, ne glede na pravno kvalifikacijo napačnega obračuna.
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
ZOR člen 73, 412, 414, 630, 633, 660, 73, 412, 414, 630, 633, 660. ZPP člen 2, 2.
gradbena pogodba - solidarna obveznost - teorija o realizaciji - realizacija gradbene pogodbe - dodatno naročena dela - bistvene sestavine pogodbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da gradbena pogodba sicer ni bila sklenjena v pismeni obliki, kot to zahteva 660. člen ZOR, vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bila ustno dogovorjena gradbena pogodba v pretežni meri izpolnjena, pravilno štelo, da je bila gradbena pogodba kljub temu veljavno sklenjena (teorija o realizaciji).
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
poroštvo - subisidarno in solidarno poroštvo - prehod pravic na poroka - zastaranje terjatve iz naslova poroštva, prijavljene v stečajnem postopku
Do prehoda upnikovih (posojilodajalčevih) pravic na tožečo stranko, ki je posojilo poravnala kot porok, je prišlo že po samem zakonu. S trenutkom plačila je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati toliko, kolikor je plačala, k poplačilu pa ni zavezan zgolj posojilojemalec (dolžnik), pač pa tudi toženki, ki sta s poroštvenima pogodbama (izjavama) prevzeli zavezo, da bosta poravnali terjatev tožeče stranke, če tega ne bo storil posojilojemalec (dolžnik).
Določilo "do 5% nevrnjenega dela posojila od zneska 400.000,00 DEM" gre razumeti kot jasno določeno zgornjo mejo porokove obveznosti, ki ne utemeljuje nedoločnosti predmeta in s tem ničnosti porokove zaveze. Te ne morejo narekovati niti grožnje, zmota in podobne okoliščine, ki so lahko le razlogi za razveljavitev pogodbe.
S prijavo terjatve v stečajnem postopku se je pretrgalo zastaranje tako proti dolžniku kot proti tožeči stranki (poroku), nepomembno pa je, ali je bila prijavljena terjatev prerekana in kasneje ugotovljena ali ne. Ker je bila terjatev zavarovana s hipoteko, na podlagi katere je bila tožnica v stečajnem postopku delno poplačana kot ločitveni upnik, ta ne more preiti na poroke.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
Posebnost obravnavanega primera je dokazna stiska, saj za dokazovanje odločilnega dejstva (namerna povzročitev škode na zavarovanem vozilu), ki je bremenilo toženo stranko, ni bilo moč izvesti neposrednih dokazov, temveč zgolj posredne dokaze (indice). Indic je dokazno dejstvo, ki samo po sebi ni pravno relevantno, ga pa sodišče ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o (ne)obstoju dejstva, ki je pravno relevantno. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko se je o resničnosti trditev tožene stranke prepričalo na podlagi indičnega sklepanja, katerega rezultatu ustrezata tudi (v dokazno oceno oziroma sklepanje vraščena) kriterija življenjskosti in logičnega razmišljanja.
Pot do gradbišča, ki poteka po z gramozom nasutem nasipu, ne dosega pravnega standarda nevarne stvari, ki bi utemeljeval objektivno odškodninsko odgovornost.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
S pravnomočno sodbo sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke, tožnica pa je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. V ponovnem postopku po tej odločitvi je toženec izdal odločbi o priznanju pravice in z njo denarnih dajatev nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker odgovornost za izdani neustrezni odločbi tožene stranke ni bila na tožnici, je tožnica upravičena do odškodnine v višini zamudnih obresti od izplačanih nadomestil.