ZPP člen 1, 190, 190, 1. SPZ člen 9, 44, 44/2, 9, 44, 44/2.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva na služečem zemljišču - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja
Dovoljevanje graditve objektov na zemljiščih in drugih posegov v zemljišče v zvezi s takšno gradnjo je pristojnost upravnih organov.
Določba 190. člena ZPP se uporabi tudi, če pride v pravdi zaradi ugotovitve služnosti do spremembe lastništva na služečem zemljišču.
Če je sedanji lastnik med pravdo z odplačnim pravnim poslom pridobil služečo nepremičnino v dobri veri, da ta ni obremenjena z v tem postopku vtoževano stvarno služnostjo, je treba tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice na navedeni nepremičnini zaradi določbe 2. odstavka 44. člena SPZ zavrniti.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 198, 190. SPZ člen 66, 66.
uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov uporablja solastno stvar v večjem obsegu kot znaša njegov delež, lahko drugi solastnik od njega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (219. člen ZOR oziroma 198. člen OZ). To določilo pa je razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejen v 210. členu ZOR oziroma 190. členu OZ.
Tožnica je hišo uporabljala, dokler toženec ni zamenjal ključavnice na vhodnih vratih, za konec tedna, to je petek, soboto in nedeljo, torej 9 dni v mesecu in je v tem obsegu prikrajšana za njeno uporabo. Glede na obseg prikrajšanja ji torej pripade 30 % uporabnine za njen enopolovični solastniški delež oz. 15 % uporabnine za celotno nepremičnino.
Če solastnik, ki je dolžan doplačilo več vredne stvari, nima sredstev in če drug solastnik noče prevzeti stvari, fizična delitev ni mogoča in ostane le še možnost civilne delitve s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike.
ZD člen 27, 221, 221/1, 27, 221, 221/1. ZDen člen 72 - 83, 72 - 83.
pozneje najdeno premoženje - nujni delež - dedni dogovor - dedna izjava
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Dediči imajo pravico do nujnega deleža na pozneje najdenem premoženju, čeprav nujnega deleža v zapuščinskem postopku niso izrecno zahtevali.
Solidarna odgovornost naročitelja del z izvajalcem obstaja samo takrat, kadar škoda nastane tretjim osebam, torej osebam, ki so zunaj izvajalčeve sfere. Zato naročitelj po 207. členu ZOR ne odgovarja za škodo, ki pri izvajanju teh del nastane osebam, ki spadajo v izvajalčevo sfero npr. njegovemu delavcu.
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
Razlog za tožnikov neuspeh s tožbenim zahtevkom ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno (t.i. separatni stroški).
ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/2, 141, 141/2, 318, 318/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - nadomestna vročitev - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča
Če tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča, je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - skrbnost pri vožnji
Dejstvo, da so nekateri vozniki uspeli ustaviti pred oviro ali se kako drugače izogniti (verižnemu) trčenju, je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo kot eno od meril pri ugotavljanju skrbnosti tožnikove vožnje in posledično stopnje njegove krivde.
Po določbi I. odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka v petnajstih dneh, odkar so bili obveščeni o umiku predloga, le drugi udeleženci postopka, ne pa tudi predlagatelj, ki je umaknil predlog. Slednji lahko po določbi 25. člena ZNP vloži nov predlog.
Ker upnik ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji ali mu bo nastala, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (na ugotovitev, da je med strankama sklenjena prodajna pogodba in da mu je dolžnik dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino) pravilno zavrnilo.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052870
ZOR člen 370, 385, 370, 385. ZD člen 123, 123/1, 203, 203/4, 123, 123/1, 203, 203/4. SZ člen 18, 20, 20/3, 18, 20, 20/3. ZPP člen 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3, 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3. OZ člen 345, 362, 345, 362.
zakonita predkupna pravica po sz - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe po sz - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prehod zapuščine na dediča - neopravljena zapuščinska obravnava - obnova postopka - razlogi za obnovo - procesna nesposobnost - zahteva za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - narok za obnovo postopka
V 20. členu SZ gre za prekluzivni rok materialnega prava. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. 20. člen SZ ureja takšen položaj, namreč rok, ki je potreben za vložitev tožbe in za katerega se po izrecni zakonski določbi pravila, ki veljajo za zastaralni rok, ne uporabljajo. Pri prekluzivnih rokih ni mogoče uporabiti pravil o zadržanju in pretrganju, kot to velja za zastaranje. Sodišče tudi ni dolžno uporabiti pravil o zadržanju zastaranja iz 385. člena ZOR (enak 362. členu OZ) ne glede na to, da je bila tožnica v času teka prekluzivnega roka poslovno nesposobna.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
Ker tožeča stranka ni bila v razmerju etažnih lastnikov upravnik, bi morala rešitev delitve stroškov ogrevanja v tem primeru prepustiti solastnikom oziroma dejanskemu upravniku.
vknjižba lastninske pravice - predznamba lastninske pravice - zakonita predkupna pravica
Če notar v zapisniku ugotovi, da je bila občini že v času sklenitve prodajne pogodbe s tretjo osebo omogočena uresničitev zakonite predkupne pravice, lahko zemljiškoknjižni sodnik upošteva tudi notarski zapisnik, izstavljen po začetku zemljiškoknjižnega postopka za vknjižbo lastninske pravice kupca.