ZPIZ člen 174, 175/1. ZPIZ-1 člen 165, 165/1, 259, 259/1. ZDSS-1 člen 81, 81/5. ZUP člen 46, 46/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/4, 55/5, 55/6, 128, 279, 279/1, 279/1-4.
družinska pokojnina – delitev družinske pokojnine – ničnost upravnega akta
Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče vanjo privolila. Ker je bila zahteva za izdajo odločbe vložena, takšna odločba, kljub temu da ni bilo ugotovljeno, ali je to zahtevo vložila upravičena oseba, ni nična.
Dokazno breme, da je tožnico kritičnega dne poškodoval pes toženke, je na njeni strani. Temu dokaznemu bremenu pa ni zadostila. Da sodišče določeno trditev lahko šteje za dokazano, mora biti podana visoka stopnja materialne resnice, to je prepričanje. Tožnica pa sodišče ni prepričala, da jo je poškodoval toženkin pes.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053875
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-2, 15, 15/5, 15/5-2. OZ člen 429, 429/1, 429, 429/1.
pravni posel - učinek prepovedi sklenitve določenih poslov - nelikvidna in prezadolžena pravna oseba
Sklepanje določenih pravnih poslov, ki so prepovedani nelikvidnim in prezadolženim pravnim osebam, nima za posledico neveljavnost (ničnost) teh poslov, ampak ima lahko za posledico le odškodninsko odgovornost uprave.
elementi odškodninske obveznosti - višja sila - neurje s poplavami
Škoda je nastala v posledici zunanjega dogodka, ki je bil izreden, nepredvidljiv in ga ni bilo mogoče premagati (prepričati, odkloniti, odvrniti) oziroma zaradi višje sile.
ZPP člen 4, 9, 11, 11/1, 110, 154, 154/2, 156, 156/1, 284, 286, 4, 9, 11, 11/1, 110, 154, 154/2, 156, 156/1, 284, 286. ZVU člen 26, 26-1, 26-2, 26, 26-1, 26-2. OZ člen 6, 6/2, 131, 6, 6/2, 131.
krivdna odgovornost - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti - stroški postopka - separatni stroški - sodni rok
Približno leto dni trajajoče šumenje v ušesih, ki je bistveno prizadelo kvaliteto življenja oškodovanke v tem času, predstavlja takšen primer začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki upravičuje do odškodnine za duševne bolečine tudi za začasno zmanjšanje svoje življenjske aktivnosti.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - izvedba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Zemljiškoknjižni postopek je formalni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1), zato pritožbene navedbe, da je sklep o izvršbi "ničen" oziroma nezakonit, nimajo nobenega vpliva na odločitev v zemljiškoknjižnem postopku izvedbe tega sklepa.
ZTLR člen 22, 33, 22, 33, 22, 33. OZ člen 198, 198. SPZ člen 92/1, 92/1.
pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izpraznitev prostora - uporabnina
Za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, odsvojitelj pa lahko na prenosnika prenese le toliko pravic, kot jih ima sam. Ker lastninske pravice na spornem prostoru ni imela, je odsvojiteljica tudi ni mogla prenesti na G. in ta nadalje ne na tožečo stranko. Ker tožnica ni dokazala lastninske pravice na stanovanju, njen tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora in plačilo uporabnine za njegovo uporabo ne more biti utemeljen.
delitev stvari - način delitve - fizična delitev stvari v naravi
Glede delitve ostalih zemljišč je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. S tem je v največji možni meri upoštevalo interese solastnikov, da dobijo v naravi tisti del zemljišča, za katerega izkazujejo upravičen interes. Pri odločanju pa je sodišče omejeno, saj je potrebno razdeliti tudi tista zemljišča, za katera ne izkazuje interesa nobeden od solastnikov, in samo razdelitev zemljišč približati vrednosti solastniških deležev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - policijsko vozilo na nujni vožnji - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
V konkretnem primeru je sodišče odločilo o pravdnih stroških ob upoštevanju vseh okoliščin primera (delno že pravnomočno zavrnjen zahtevek glede vlaganj, zvišanje zahtevka za plačilo odškodnine med pravdo, sporen tako temelj kot višina odškodnine, delni uspeh).
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.
prekoračitev obtožbe - sprememba obtožnice - uporaba milejšega zakona - velika premoženjska korist - zastaranje pregona
Sodišče prve stopnje dejstva, da je bila obtožnica modificirana, ni upoštevalo, temveč je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ po prvotni obtožbi. Pritožbi imata prav, ko navajata, da je sodišče prve stopnje s tem prekoračilo obtožbo in bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. ZKP v 354. členu določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek), pri tem pa ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja (drugi odstavek). Sodišče je torej vezano na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki ga samo ugotovi, zato obtožbe ne sme spreminjati v obdolženčevo škodo in ga obsoditi za večjo količini kriminalnega ravnanja, kot mu očita obtožba, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je bilo potrebno pojem velike premoženjske škode in koristi presojati obdolžencu v korist in uporabiti milejši, sedaj veljaven zakon (KZ-1), ti pa v obravnavanem primeru nista podani, saj obtožnica obdolžencu očita povzročitev premoženjske škode oziroma pridobitev premoženjske koristi v skupnem znesku 31.857,64 EUR, torej znesek ne presega vrednosti, ki kaznivo dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku 240. člena KZ-1 (presegal pa ga ni niti znesek po prvotni obtožnici).
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje bi bilo zato potrebno opredeliti kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 240. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let, kazenski pregon za takšno kaznivo dejanje pa ni več dopusten, saj je od domnevne storitve navedenega kaznivega dejanja v septembru in oktobru 1993 poteklo deset let in je pravica do kazenskega pregona zastarala (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1).
Pritožbeno sodišče je ugotovilo kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca (3. točka 372. člena ZKP), ki v času izreka sodbe sicer še ni obstajala, zaradi česar je glede na stanje stvari, kljub ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca na podlagi določila 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo (prvi odstavek 394. člena ZKP).
poroštvo - subisidarno in solidarno poroštvo - prehod pravic na poroka - zastaranje terjatve iz naslova poroštva, prijavljene v stečajnem postopku
Do prehoda upnikovih (posojilodajalčevih) pravic na tožečo stranko, ki je posojilo poravnala kot porok, je prišlo že po samem zakonu. S trenutkom plačila je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati toliko, kolikor je plačala, k poplačilu pa ni zavezan zgolj posojilojemalec (dolžnik), pač pa tudi toženki, ki sta s poroštvenima pogodbama (izjavama) prevzeli zavezo, da bosta poravnali terjatev tožeče stranke, če tega ne bo storil posojilojemalec (dolžnik).
Določilo "do 5% nevrnjenega dela posojila od zneska 400.000,00 DEM" gre razumeti kot jasno določeno zgornjo mejo porokove obveznosti, ki ne utemeljuje nedoločnosti predmeta in s tem ničnosti porokove zaveze. Te ne morejo narekovati niti grožnje, zmota in podobne okoliščine, ki so lahko le razlogi za razveljavitev pogodbe.
S prijavo terjatve v stečajnem postopku se je pretrgalo zastaranje tako proti dolžniku kot proti tožeči stranki (poroku), nepomembno pa je, ali je bila prijavljena terjatev prerekana in kasneje ugotovljena ali ne. Ker je bila terjatev zavarovana s hipoteko, na podlagi katere je bila tožnica v stečajnem postopku delno poplačana kot ločitveni upnik, ta ne more preiti na poroke.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 198, 190. SPZ člen 66, 66.
uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov uporablja solastno stvar v večjem obsegu kot znaša njegov delež, lahko drugi solastnik od njega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (219. člen ZOR oziroma 198. člen OZ). To določilo pa je razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejen v 210. členu ZOR oziroma 190. členu OZ.
Tožnica je hišo uporabljala, dokler toženec ni zamenjal ključavnice na vhodnih vratih, za konec tedna, to je petek, soboto in nedeljo, torej 9 dni v mesecu in je v tem obsegu prikrajšana za njeno uporabo. Glede na obseg prikrajšanja ji torej pripade 30 % uporabnine za njen enopolovični solastniški delež oz. 15 % uporabnine za celotno nepremičnino.
ZPP člen 1, 190, 190, 1. SPZ člen 9, 44, 44/2, 9, 44, 44/2.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva na služečem zemljišču - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja
Dovoljevanje graditve objektov na zemljiščih in drugih posegov v zemljišče v zvezi s takšno gradnjo je pristojnost upravnih organov.
Določba 190. člena ZPP se uporabi tudi, če pride v pravdi zaradi ugotovitve služnosti do spremembe lastništva na služečem zemljišču.
Če je sedanji lastnik med pravdo z odplačnim pravnim poslom pridobil služečo nepremičnino v dobri veri, da ta ni obremenjena z v tem postopku vtoževano stvarno služnostjo, je treba tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice na navedeni nepremičnini zaradi določbe 2. odstavka 44. člena SPZ zavrniti.