odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
S pravnomočno sodbo sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke, tožnica pa je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. V ponovnem postopku po tej odločitvi je toženec izdal odločbi o priznanju pravice in z njo denarnih dajatev nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker odgovornost za izdani neustrezni odločbi tožene stranke ni bila na tožnici, je tožnica upravičena do odškodnine v višini zamudnih obresti od izplačanih nadomestil.
ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/2, 141, 141/2, 318, 318/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - nadomestna vročitev - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča
Če tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča, je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
poroštvo - oblika poroštvene izjave - vsebina poroštvene izjave - menica - res iudicata
Poroštvena izjava mora biti podana v pisni obliki, sicer je nična. V pisni izjavi mora biti zajeta izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, ter identifikacija višine obveznosti. Če gre za denarne terjatve, mora biti naveden glavnični znesek in opredelitev pogodbenih in zamudnih obresti ter druge eventualne dajatve. Ne zadostuje, da je porok hkrati podpisal tudi menično izjavo, v kateri je višina obveznosti identificirana. Poroštvena izjava in menična izjava imata vsebinsko različen pomen in posledice. S poroštveno izjavo nastane obveznost poroka izpolniti dolžnikovo obveznost, izročitev menic s strani toženca in podpis menične izjave pa pomeni zgolj zavarovanje poroštvene obveznosti.
Razlog za tožnikov neuspeh s tožbenim zahtevkom ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno (t.i. separatni stroški).
Ker upnik ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji ali mu bo nastala, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (na ugotovitev, da je med strankama sklenjena prodajna pogodba in da mu je dolžnik dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino) pravilno zavrnilo.
Če pooblaščenec ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila in dokazila o plačilu sodne takse, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je pritožba nedovoljena.
ZPP člen 205, 285, 205, 285. ZZK-1 člen 1, 1/1, 1, 1/1.
vpis lastninske pravice - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe - prekinitev postopka
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Gre za javno knjigo, v kateri se evidentirajo dejstva materialnega prava. Zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje ob izdaji prvostopenjske odločbe.
ugovor zastaranja - zapuščinski postopek - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dedna pravica ugovor zastaranja v zapuščinskem postopku
Ugovor zastaranja v smislu 141. člena ZD ni mogoče uspešno uveljavljati v zapuščinskem postopku, saj v zapuščinskem postopku sodišče le ugotavlja dedno pravico dediča, ki je nastala ob smrti na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Zato morebitno zastaranje pravice enega sodediča, da od drugega sodediča zahteva ustrezen del tistega predmeta zapuščine, s katerim je drugi sodedič nepooblaščeno razpolagal oz. ga ima nepooblaščeno v posesti, ne more začeti teči, dokler traja postopek zapuščinske obravnave in preden je sklep o dedovanju pravnomočen. Z zastaranjem namreč ne preneha dedna pravica, temveč le pravica zahtevati zapuščino. S sklepom o dedovanju sodišče le ugotavlja dedno pravico, zato sklep ni izvršilni naslov na izročitev zapuščine. Dedič mora izročitev zahtevati v morebitni samostojni, pravdi v kateri pa se toženec lahko sklicuje na zastaranje.
Posebnost obravnavanega primera je dokazna stiska, saj za dokazovanje odločilnega dejstva (namerna povzročitev škode na zavarovanem vozilu), ki je bremenilo toženo stranko, ni bilo moč izvesti neposrednih dokazov, temveč zgolj posredne dokaze (indice). Indic je dokazno dejstvo, ki samo po sebi ni pravno relevantno, ga pa sodišče ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o (ne)obstoju dejstva, ki je pravno relevantno. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko se je o resničnosti trditev tožene stranke prepričalo na podlagi indičnega sklepanja, katerega rezultatu ustrezata tudi (v dokazno oceno oziroma sklepanje vraščena) kriterija življenjskosti in logičnega razmišljanja.
URS člen 42, 42. ZDru člen 1, 1/1, 5, 5/1, 1, 1/1, 5, 5/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1.
lovska družina - sprejem v društvo - svoboda združevanja
Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.
odškodnina - elementi odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje
V predmetni zadevi tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke. Tožnica ni dokazala, da depandansa ni imela vode, zaradi tega, ker števec ni bil priklopljen, niti ni dokazala, da se je tožena stranka na kakršenkoli način zavezala, da bo do 15.12.2001 pripeljala vodo do objekta. Glede na tožničino trditev, da ji je škoda nastala zato, ker ji je pogodbena obveza (ureditev vodovoda) potekla 15.12.2001, bi tožnica morala dokazati, da se je toženka zavezala, da bo do tega datuma napeljala vodovod do depandanse.
Če je imela stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost, da se njeno na prvem naroku prekinjeno zaslišanje kasneje nadaljuje, pa tega ni izkoristila in tudi sodišča ni opozorila, da dokaz še ni izčrpan, kršitve dokaznega postopka ne more uveljavljati v pritožbi.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 198, 190. SPZ člen 66, 66.
uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov uporablja solastno stvar v večjem obsegu kot znaša njegov delež, lahko drugi solastnik od njega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (219. člen ZOR oziroma 198. člen OZ). To določilo pa je razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejen v 210. členu ZOR oziroma 190. členu OZ.
Tožnica je hišo uporabljala, dokler toženec ni zamenjal ključavnice na vhodnih vratih, za konec tedna, to je petek, soboto in nedeljo, torej 9 dni v mesecu in je v tem obsegu prikrajšana za njeno uporabo. Glede na obseg prikrajšanja ji torej pripade 30 % uporabnine za njen enopolovični solastniški delež oz. 15 % uporabnine za celotno nepremičnino.