ZD člen 221, 224, 221, 224. ZPP člen 325, 396, 325, 396.
obseg zapuščine - znesek sredstev na računu - dodatni sklep o dedovanju - poprava sklepa o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - rok za vložitev tožbe
Za pravilno in popolno ugotovitev obsega zapuščine bi sodišče sicer moralo ugotoviti točen znesek sredstev na zapustničinem računu. V kolikor tega ne ugotovi, pa takšne pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po 221. čl. ZD. Ta sredstva so bila namreč upoštevana že v prvotnem sklepu o dedovanju in ne gre za naknadno najdeno premoženje. V poštev ne pride niti popravni sklep. Glede na to, da je bil predlog dedičev vložen po preteku roka, v katerem lahko zahtevajo izdajo dopolnilnega sklepa, njihovega predloga ni mogoče obravnavati niti v tej smeri.
Če so dediči za točen znesek sredstev na računu izvedeli šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, gre za nova dejstva in dokaze. Svoje pravice lahko uveljavljajo v pravdi v smislu 224. čl. ZD, ki pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZPP le o razlogih za obnovo, ne pa tudi na določbe o rokih, zato določba 396. čl. ZPP v tem primeru ne pride v poštev.
ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. SZ člen 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44, 44/1, 44/1-6, 44/1, 44/1-6, 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44.
spor majhne vrednosti - učinki pogodbe med pogodbenimi strankami - razmerje med najemnikom in dobaviteljem storitev za večstanovanjsko stavbo
SZ v členih, ki jih citira in na katere se sklicuje tožeča stranka (44. člen ter 33. člen v povezavi s 7. alinejo 1. odstavka 41. člena in 6. alinejo 1. odstavka 44. člena SZ) ureja medsebojna razmerja med lastniki stanovanj in njihovimi najemniki in ne daje dobaviteljem storitev za večstanovanjsko stavbo nikakršnih neposrednih zahtevkov napram najemnikom.
Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da odloča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, o tem bo namreč odločalo sodišče v pravdi.
Dejstvo, da predlagatelj s tožbo zahteva (tudi) izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.
Dezinfekcijski bazen, ki se nahaja pred vhodom oz. izhodom v sanitarije bazena, ni nevarna stvar, saj sam po sebi glede na svoje lastnosti, položaj in način uporabe ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek škode.
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni nikoli trdila, da tožnik do povrnitve investicije ne bil upravičen, ker se je povrnitvi investicij odpovedal. Sodišče prve stopnje je torej odločalo mimo trditev strank, kar je v nasprotju z določbo 2. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče vezano na trditveno podlago strank, s katero opredelita meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Kdaj je pogodba izpodbojna in kdo lahko zahteva njeno razveljavitev, je določeno v 94. in 95. členu OZ. Tožnik, ki ni pogodbena stranka, ne more izpodbijati tega pravnega posla s tožbo. V določenih primerih lahko toži na razveljavitev pogodbe tudi tretji, ki ni pogodbena stranka, vendar so ti primeri urejeni posebej .
Ker lastnik ne more zahtevati vrnitve obranih plodov (prejete zakupnine) od dobrovernega lastniškega posestnika (95. člen SPZ), bi morala tožeča stranka med drugim za utemeljenost svojega denarnega zahtevka zatrjevati in dokazati tudi nedobrovernost prve tožene stranke, kot posestnika obravnavane nepremičnine (96. člen SPZ).
vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - odškodnina - tržna manjvrednost nepremičnine - obnova postopka
Tržna manjvrednost pride v poštev v primeru, ko je predmet poškodovan. Ko gre za vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino, je odločilno vprašanje krajevno običajne mere. Nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji ni pomembno.
Dokazna ocena, ki temelji zgolj na skladni izpovedbi stranke in ene izmed prič, ni skladna določbi 8. člena ZPP. Katero dejstvo je dokazano, sodišče namreč odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Če sodišče ne pojasni, zakaj ne verjame toženki in ostalim pričam, ki so potrdile njeno izpoved, sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200. ZTPDR člen 73, 73/1. ZVZD člen 5, 8. ZZelP člen 4.
odgovornost za škodo, nastalo pri uporabi (grajenega) javnega dobra - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi (grajenega) javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra. Vendar pa je v konkretnem primeru, ko je bilo ugotovljeno, da sporno zemljišče ni namenjeno funkcionalni rabi javne (železniške) infrastrukture, niti ne gre za zemljišče v splošni rabi, krivdo za očitano opustitev (očiščenje ali posipanje ledene površine) mogoče pripisati le delodajalcu tožnika.
V nepravdnem postopku načeloma vsak udeleženec sam nosi stroške postopka (1. odst. 35. čl. ZNP), vendar pa zakon za postopek pridržanja določa drugačno ureditev (78. čl. ZNP).
pojem posesti - posest stvari - kriteriji posesti - soposest - parkirna mesta
Posest stvari ni vsako fizično razmerje osebe do stvari (to je le dejanska manifestacija posesti), ampak je dejanska oblast nad stvarjo (70. člen ZTLR). Tudi vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Namen odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je v zadoščenju, ki naj omili vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih zaradi prizadetosti na psihofizičnem ali telesnem področju ne more več opravljati ali pa jih opravlja s povečanimi napori, in zaradi tega duševno trpi. Ni torej že sama poškodba tista, ki daje oškodovancu pravico do odškodnine, ampak so to posledice, ki jih on čuti v svoji duhovni sferi in ki se manifestirajo kot duševne bolečine.
ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1, 51, 51/2, 55, 59, 59/1. ZD člen 212, 213, 213/1, 212, 213, 213/1.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo
Pravica zapustnikove vdove, da 1/2 nepremičnin, ki so po stanju zemljiške knjige zapustnikova last, ne spada v zapuščino, je manj verjetna, zato je tožbo dolžna vložiti ona.
Sodišče prve stopnje je sicer res z opravljeno poizvedbo 27.11.2007 ugotovilo, da naj bi toženec imel stalno prebivališče na naslovu Pot na x, vendar je bila vročitev tudi na ta naslov neuspešna. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno štelo, da se je toženec preselil in mu je sodna pisanja, v skladu z 2. odst. 145. člena ZPP, vročalo s pritrditvijo na sodno desko. Z opravljeno poizvedbo, na katero se sklicuje pritožnik, se je sodišče prve stopnje z gotovostjo prepričalo, da toženec na prvotnem naslovu (Y cesta 6) nima več prijavljenega stalnega prebivališča.
ZD člen 173, 173. ZPP člen 86, 93, 307, 339/2-8, 392, 86, 93, 307, 339/2-8, 392.
dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - sodna poravnava - soglasje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev podpisa dednega dogovora
Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.
V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).
Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.
ZPP člen 151, 163, 151, 163. OZ člen 168, 179, 168, 179.
odškodnina - poškodba pri delu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - valorizacija plačane odškodnine - obrestovanje predujma za izvedenca
Nesporni del že plačane odškodnine je potrebno valorizirati na vrednost na dan odločanja o višini odškodnine.
Stroški in nagrada sodnemu izvedencu predstavljajo del pravdnih stroškov, od katerih na zahtevo stranke tečejo zakonske zamudne obresti od izreka paricijskega roka, določenega za plačilu pravdnih stroškov, in ne od plačila predujma dalje.
SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 150, 150/2, 148.
vknjižba služnostne pravice - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa - vknjižba na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti prejšnjega lastnika služeče nepremičnine
Sedanji lastnik služeče nepremičnine ne more doseči vknjižbe služnosti na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je bila sklenjena med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjim lastnikom služečega zemljišča. Za vknjižbo bi moral zemljiškoknjižno dovolilo namreč dati sedanji lastnik obremenjene nepremičnine (1. odst. 150 čl. ZZK-1 in 23. čl. SPZ) in ne zadošča, da je zemljiškoknjižno dovolilo podal prejšnji lastnik. Predložena kupoprodajna pogodba, s katero je predlagatelj pridobil nepremičnino, pa tudi ne nadomešča listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti v korist njegovega prednika v smislu 2. odst. 150. čl. ZZK-1, ki govori o vknjižbi pravice v primeru večkratnega prenosa nevknjižene pravice.
stroški pravdnega postopka - pravilna uporaba odvetniške tarife
V primeru, da je bi narok za glavno obravnavo preložen, se stroški odmerijo v višini 25% zneska, ki bi stranki pripadal, v kolikor bi bil narok opravljen.