premoženjska škoda - popravilo poškodovane stvari - plačilo popravila - predložitev računov - načelo popolne odškodnine
Pri odločanju o višini odškodnine je treba izhajati iz temeljnega načela o popolni odškodnini. Višino stroškov za popravilo avta je sodišče pravilno ugotavljalo na podlagi izvedenskega mnenja in predloženih računov. Tudi če stroškov škode tožnik (še) ne bi odpravil in računov ne bi imel, bi bil upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja njegovega premoženja.
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih je bila ali bi lahko bila sporna sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Nobena zakonska določa ZIZ ne določa, do kdaj se lahko oseba, ki je plačala varščino, udeleži javne dražbe. Predpogoj za udeležbo javne dražbe je le plačilo varščine pred javno dražbo (185. člen ZIZ) ter da ne gre za osebo, ki po določbi 187. člena ZIZ ne more biti kupec. Ne določa pa, da oseba, ki plača varščino, nima pravice do udeležbe na dražbi, ker ni pristopila ob oklicu naroka (dražbe). Zato tudi ravnanje sodnice, ki je dopustila udeležbo V. H., da sodeluje na dražbi, ni moč šteti kot očitno kršitev zakonskih predpisov in posledično tudi ne kot nezakonito. O sodnikovem protipravnem ravnanju lahko govorimo le, če sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če je določen predpis namenoma razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Sodnik ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava znotraj meja danih pooblastil.
ZD člen 220, 221, 220, 221. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
dodatni sklep o dedovanju
Ker zapustnik denarnih sredstev nima več, je sodišče ravnalo pravilno, ko je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo zgolj o dedovanju delnic in dividende. Dedič bo moral svoje morebitne zahtevke zoper sodedinjo uveljaviti v pravdi.
zavarovalna pogodba - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave - trditvena podlaga
Zavarovalnica lahko v primeru, da sklenitelj zavarovanja kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo (1. odstavek 909. člena ZOR).
Tožeča stranka se je neutemeljeno zanesla na obrazec opomina, ki ga je prejela skupaj s sklepom, saj je slednji vseboval jasno in nedvoumno opozorilo o posledici, ki je zadela tožečo stranko, ker takse v podeljenem roku ni plačala, ni pa je plačala že ob vložitvi predloga za izdajo plačilnega naloga.
odškodnina za premoženjsko - odškodnina za nepremoženjsko škodo - mesečna renta - izguba zaslužka - Invalidnina - upoštevanje invalidnine pri določitvi rente
Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
Dezinfekcijski bazen, ki se nahaja pred vhodom oz. izhodom v sanitarije bazena, ni nevarna stvar, saj sam po sebi glede na svoje lastnosti, položaj in način uporabe ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek škode.
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni nikoli trdila, da tožnik do povrnitve investicije ne bil upravičen, ker se je povrnitvi investicij odpovedal. Sodišče prve stopnje je torej odločalo mimo trditev strank, kar je v nasprotju z določbo 2. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče vezano na trditveno podlago strank, s katero opredelita meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
stroški pravdnega postopka - pravilna uporaba odvetniške tarife
V primeru, da je bi narok za glavno obravnavo preložen, se stroški odmerijo v višini 25% zneska, ki bi stranki pripadal, v kolikor bi bil narok opravljen.
Splošni pogoji praviloma dopolnjujejo pogoje, določene v pogodbi, ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je določba 5.3. točke Splošnih pogojev poslovanja z osebnimi računi, na kateri je tožena stranka temeljila ugovor, da za tožničino škodo ne odgovarja, nična, ni mogoče upoštevati v pritožbi ponovljenega ugovora, da je tožnica s podpisom pogodbe prevzela nevarnost kraje kartice in morebitnega nastanka škode do trenutka, ko je toženka izvedela za krajo, in pritožbene navedbe, da je pogodbeno razmerje mogoče spremeniti le ob soglasju obeh pogodbenih strank.
vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - odškodnina - tržna manjvrednost nepremičnine - obnova postopka
Tržna manjvrednost pride v poštev v primeru, ko je predmet poškodovan. Ko gre za vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino, je odločilno vprašanje krajevno običajne mere. Nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji ni pomembno.
SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 150, 150/2, 148.
vknjižba služnostne pravice - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa - vknjižba na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti prejšnjega lastnika služeče nepremičnine
Sedanji lastnik služeče nepremičnine ne more doseči vknjižbe služnosti na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je bila sklenjena med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjim lastnikom služečega zemljišča. Za vknjižbo bi moral zemljiškoknjižno dovolilo namreč dati sedanji lastnik obremenjene nepremičnine (1. odst. 150 čl. ZZK-1 in 23. čl. SPZ) in ne zadošča, da je zemljiškoknjižno dovolilo podal prejšnji lastnik. Predložena kupoprodajna pogodba, s katero je predlagatelj pridobil nepremičnino, pa tudi ne nadomešča listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti v korist njegovega prednika v smislu 2. odst. 150. čl. ZZK-1, ki govori o vknjižbi pravice v primeru večkratnega prenosa nevknjižene pravice.
ZD člen 173, 173. ZPP člen 86, 93, 307, 339/2-8, 392, 86, 93, 307, 339/2-8, 392.
dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - sodna poravnava - soglasje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev podpisa dednega dogovora
Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.
V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).
Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.
proizvodnja in promet z mamili - protipravnost - opis kaznivega dejanja - nedovoljena dejavnost
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ je storjeno tedaj, ko storilec brez pooblastila, izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Razen določenega izvršitvenega ravnanja mora biti storilcu tega dejanja posebej dokazana njegova protipravnost in zavest o proizvodnji mamil, ki so ji oprema, material ali predhodne sestavine namenjene. V procesno pravnem smislu to pomeni, da morajo biti v opisu dejanja zajete okoliščine, s katerimi je posamezno izvršitveno dejanje konkretizirano, potem pravne podlage, ki utemeljujejo obstoj pooblastila in končno še okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da je storilec vedel za zgornje namene.
res iudicata - predlaganje dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - prekluzija - prepoved reformatio in peius
Ravnanje tožeče stranke, ki je že v tožbi zatrjevala, da je toženi stranki odpovedala pogodbo in predlagala vpogled v listino o odpovedi, je v skladu s 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze. Dejstvo, da je tožbi predložila napačno listino, pravilno listino pa je predložila šele po opravljenem prvem naroku, ne pomeni, da je izgubila pravico do izvedbe tega dokaza.
Prepoved reformatio in peius velja le za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi za sodišče prve stopnje, ko odloča v ponovljenem postopku.