delitev stvari - način delitve - fizična delitev stvari v naravi
Glede delitve ostalih zemljišč je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. S tem je v največji možni meri upoštevalo interese solastnikov, da dobijo v naravi tisti del zemljišča, za katerega izkazujejo upravičen interes. Pri odločanju pa je sodišče omejeno, saj je potrebno razdeliti tudi tista zemljišča, za katera ne izkazuje interesa nobeden od solastnikov, in samo razdelitev zemljišč približati vrednosti solastniških deležev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - policijsko vozilo na nujni vožnji - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
odškodnina - elementi odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje
V predmetni zadevi tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke. Tožnica ni dokazala, da depandansa ni imela vode, zaradi tega, ker števec ni bil priklopljen, niti ni dokazala, da se je tožena stranka na kakršenkoli način zavezala, da bo do 15.12.2001 pripeljala vodo do objekta. Glede na tožničino trditev, da ji je škoda nastala zato, ker ji je pogodbena obveza (ureditev vodovoda) potekla 15.12.2001, bi tožnica morala dokazati, da se je toženka zavezala, da bo do tega datuma napeljala vodovod do depandanse.
Če je imela stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost, da se njeno na prvem naroku prekinjeno zaslišanje kasneje nadaljuje, pa tega ni izkoristila in tudi sodišča ni opozorila, da dokaz še ni izčrpan, kršitve dokaznega postopka ne more uveljavljati v pritožbi.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Zaznamba spora se dovoli v primerih, določenih v 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvi alinei 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK - 1 oziroma je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način, zato zaznamba spora ni dovoljena.
regulacijska začasna odredba - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - pogoji za izdajo
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe) in je njeno bistvo v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe. V okviru z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-275/97 začrtanih mej obravnavanja take začasne odredbe je treba pogoje 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odst. 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – telesna okvara
Iz medicinske, kakor tudi iz delovne dokumentacije, ni razvidno, da bi bila hrbtenica pri tožnici, ki je opravljala delo referent I – tajnica izpostavljena stalnim obremenitvam v nefizioloških položajih, splošnim vibracijam ali dvigovanju bremen in da bi zaradi te izpostavljenosti prišlo do obolenja in okvare medvretenčne ploščice. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vzrok ugotovljene invalidnosti poklicna bolezen, ni utemeljen.
ZTLR člen 22, 33, 22, 33, 22, 33. OZ člen 198, 198. SPZ člen 92/1, 92/1.
pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izpraznitev prostora - uporabnina
Za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, odsvojitelj pa lahko na prenosnika prenese le toliko pravic, kot jih ima sam. Ker lastninske pravice na spornem prostoru ni imela, je odsvojiteljica tudi ni mogla prenesti na G. in ta nadalje ne na tožečo stranko. Ker tožnica ni dokazala lastninske pravice na stanovanju, njen tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora in plačilo uporabnine za njegovo uporabo ne more biti utemeljen.
Na vročilnici je zapisan datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom in prejemnikom. Iz takšne vročilnice v skladu z določbami 149. člena ZPP izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in velja za resnično, če prejemnik ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega ni dokazal (niti dokazoval).
Tudi če bi tožbo, kot trdi toženec, prejela njegova mati, vročitev ne bi bila napačna, saj ob drugem poskusu vročitve vročevalec pisanje lahko pusti kakšnemu od odraslih članov gospodinjstva (peti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP).
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
poroštvo - oblika poroštvene izjave - vsebina poroštvene izjave - menica - res iudicata
Poroštvena izjava mora biti podana v pisni obliki, sicer je nična. V pisni izjavi mora biti zajeta izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, ter identifikacija višine obveznosti. Če gre za denarne terjatve, mora biti naveden glavnični znesek in opredelitev pogodbenih in zamudnih obresti ter druge eventualne dajatve. Ne zadostuje, da je porok hkrati podpisal tudi menično izjavo, v kateri je višina obveznosti identificirana. Poroštvena izjava in menična izjava imata vsebinsko različen pomen in posledice. S poroštveno izjavo nastane obveznost poroka izpolniti dolžnikovo obveznost, izročitev menic s strani toženca in podpis menične izjave pa pomeni zgolj zavarovanje poroštvene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052875
ZPP člen 285, 285. OZ člen 179, 179.
poseg v osebnostno pravico - poseg v osebnostne pravice - kršitev osebnostne pravice - okrnitev osebnostne pravice - duševno trpljenje oškodovanca - pravica do primerne denarne odškodnine
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, njene posledice se morajo manifestirati v obliki pravno priznane škode. Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice se priznava, kadar moč in trajanje duševnih bolečin upravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje. Kako se kažejo duševne bolečine oškodovanca, njihova stopnja in trajanje se ugotavlja v vsakem primeru posebej, v ta namen so dopustna vsa dokazna sredstva, primernejši in v sodni praksi tudi največkrat uporabljen dokaz za presojo duševnega trpljenja pa je zaslišanje stranke, saj je za presojo ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Materialno procesno vodstvo je namenjeno dopolnjevanju strankine pomanjkljive trditvene ali dokazne ponudbe, ne pa dokazovanju dejstev, ki so bila sicer zatrjevana, in tudi ne nadomeščanju strankine izpovedbe, ki je le dokazno sredstvo.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
ZPP člen 8, 458, 458/1, 8, 458, 458/1. OZ člen 94, 95, 96, 99, 239, 239/1, 94, 95, 96, 99, 239, 239/1.
pogodba - poravnava - pogodba o poravnavi - izpodbojnost pogodbe o poravnavi - uveljavljanje napake volje
Poravnava je pogodba, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah. Zato sta tudi udeleženca poravnave dolžna izpolniti svojo obveznost (iz poravnave) in odgovarjata za njeno izpolnitev; obveznost (iz poravnave) pa lahko ugasne samo soglasno ali na podlagi zakona.
Ker pogodba, ki ni razveljavljena, velja (in zavezuje udeležence), do njene razveljavitve pa, ko sporazuma o tem ni, pride šele z odločitvijo sodišča o zahtevku za razveljavitev (s preoblikovanjem, konstitutivno), napak volje ni mogoče uveljavljati z ugovorom (zoper zahtevek nasprotnega udeleženca za izpolnitev pogodbenih obveznosti), temveč le s tožbenim zahtevkom (za razveljavitev pogodbe).
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052870
ZOR člen 370, 385, 370, 385. ZD člen 123, 123/1, 203, 203/4, 123, 123/1, 203, 203/4. SZ člen 18, 20, 20/3, 18, 20, 20/3. ZPP člen 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3, 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3. OZ člen 345, 362, 345, 362.
zakonita predkupna pravica po sz - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe po sz - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prehod zapuščine na dediča - neopravljena zapuščinska obravnava - obnova postopka - razlogi za obnovo - procesna nesposobnost - zahteva za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - narok za obnovo postopka
V 20. členu SZ gre za prekluzivni rok materialnega prava. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. 20. člen SZ ureja takšen položaj, namreč rok, ki je potreben za vložitev tožbe in za katerega se po izrecni zakonski določbi pravila, ki veljajo za zastaralni rok, ne uporabljajo. Pri prekluzivnih rokih ni mogoče uporabiti pravil o zadržanju in pretrganju, kot to velja za zastaranje. Sodišče tudi ni dolžno uporabiti pravil o zadržanju zastaranja iz 385. člena ZOR (enak 362. členu OZ) ne glede na to, da je bila tožnica v času teka prekluzivnega roka poslovno nesposobna.