ZPP člen 205, 285, 205, 285. ZZK-1 člen 1, 1/1, 1, 1/1.
vpis lastninske pravice - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe - prekinitev postopka
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Gre za javno knjigo, v kateri se evidentirajo dejstva materialnega prava. Zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje ob izdaji prvostopenjske odločbe.
Razlog za tožnikov neuspeh s tožbenim zahtevkom ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno (t.i. separatni stroški).
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 1. odstavka 138. člena ZD o nepreklicnosti dedne izjave - izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati - pravilno upoštevalo prvotni dedni izjavi dedičev, ne glede na dejstvo, da je sodišče navedena z dopisom z dne 12.4.2007 pozvalo, da se "ponovno izjavita".
V letu 1999 noben prisilni predpis ni omejeval višine obrestne mere pogodbenih obresti med gospodarskimi subjekti. 2. odstavek 399. člena ZOR je v zvezi s tem napotoval na drug zakon, ki pa glede te obrestne mere ni bil sprejet. ZPOMZO je urejal zgolj obrestno mero zamudnih obresti, kar izhaja tudi že iz njegovega naslova, in ne pogodbene obrestne mere, zato 6. člen tega zakona glede regulacije pogodbene obrestne mere ni uporabljiv.
pripoznava dolga - zastaranje - začetek teka zastaranja - omejitev teka obresti - prepoved ultra alterum tantum
Zastaranje vračila oziroma plačila hidravličnega dvigala je pričelo teči v trenutku razveze pogodbe med strankama, ko je nastopila dolžnost vračanja prejetega po pogodbi.
Če zapadle in neplačane obresti v času veljavnosti 376. člena OZ od 1.1.2002 do 21.5.2007 dosežejo višino glavnice, v trenutku, ko jo dosežejo, prenehajo teči.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – telesna okvara
Iz medicinske, kakor tudi iz delovne dokumentacije, ni razvidno, da bi bila hrbtenica pri tožnici, ki je opravljala delo referent I – tajnica izpostavljena stalnim obremenitvam v nefizioloških položajih, splošnim vibracijam ali dvigovanju bremen in da bi zaradi te izpostavljenosti prišlo do obolenja in okvare medvretenčne ploščice. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vzrok ugotovljene invalidnosti poklicna bolezen, ni utemeljen.
ZPP člen 8, 458, 458/1, 8, 458, 458/1. OZ člen 94, 95, 96, 99, 239, 239/1, 94, 95, 96, 99, 239, 239/1.
pogodba - poravnava - pogodba o poravnavi - izpodbojnost pogodbe o poravnavi - uveljavljanje napake volje
Poravnava je pogodba, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah. Zato sta tudi udeleženca poravnave dolžna izpolniti svojo obveznost (iz poravnave) in odgovarjata za njeno izpolnitev; obveznost (iz poravnave) pa lahko ugasne samo soglasno ali na podlagi zakona.
Ker pogodba, ki ni razveljavljena, velja (in zavezuje udeležence), do njene razveljavitve pa, ko sporazuma o tem ni, pride šele z odločitvijo sodišča o zahtevku za razveljavitev (s preoblikovanjem, konstitutivno), napak volje ni mogoče uveljavljati z ugovorom (zoper zahtevek nasprotnega udeleženca za izpolnitev pogodbenih obveznosti), temveč le s tožbenim zahtevkom (za razveljavitev pogodbe).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - skrbnost pri vožnji
Dejstvo, da so nekateri vozniki uspeli ustaviti pred oviro ali se kako drugače izogniti (verižnemu) trčenju, je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo kot eno od meril pri ugotavljanju skrbnosti tožnikove vožnje in posledično stopnje njegove krivde.
Pot do gradbišča, ki poteka po z gramozom nasutem nasipu, ne dosega pravnega standarda nevarne stvari, ki bi utemeljeval objektivno odškodninsko odgovornost.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
ZPP člen 14, 286, 286, 14. OZ člen 131, 132, 131, 132.
nova dejstva in dokazi - identično dejansko stanje - vezanost na obsodilno kazensko sodbo - vezanost na izrek o vzgojnem ukrepu - škoda - zmanjšanje premoženja
Glede na vsebino dokumentacije, ki sta jo tožnika predložila po prvem naroku, sta toženca podala ugovor aktivne legitimacije, saj sta menila, da ta ni podana, ker so sredstva, ki naj bi jih tožnika hranila doma, namenjena poslovanju pravne osebe in tako niso last tožnikov. Ker so toženci za dokaz izvedeli šele po prvem naroku za glavno obravnavo, ni mogoče govoriti, da so ugovor aktivne legitimacije, podanega na kasnejšem naroku, uveljavljali prepozno.
Na izrek o vzgojnem ukrepu pravdno sodišče ni vezano, saj ne gre za obsodilno kazensko sodbo.
Dejstvo, da sta tožnika hranila denar, ki je pripadal pravni osebi, ob tem da tožnika niti ne zatrjujeta, da sta pravni osebi denar že vrnila, kar bi kazalo na zmanjšanje njunega premoženja, ne zavezuje tožencev k povračilu škode tožnikoma, saj do zmanjšanja njunega premoženja ni prišlo, temveč kvečjemu do zmanjšanja premoženja gospodarske družbe.
Solidarna odgovornost naročitelja del z izvajalcem obstaja samo takrat, kadar škoda nastane tretjim osebam, torej osebam, ki so zunaj izvajalčeve sfere. Zato naročitelj po 207. členu ZOR ne odgovarja za škodo, ki pri izvajanju teh del nastane osebam, ki spadajo v izvajalčevo sfero npr. njegovemu delavcu.
Po določbi I. odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka v petnajstih dneh, odkar so bili obveščeni o umiku predloga, le drugi udeleženci postopka, ne pa tudi predlagatelj, ki je umaknil predlog. Slednji lahko po določbi 25. člena ZNP vloži nov predlog.