Posebnost obravnavanega primera je dokazna stiska, saj za dokazovanje odločilnega dejstva (namerna povzročitev škode na zavarovanem vozilu), ki je bremenilo toženo stranko, ni bilo moč izvesti neposrednih dokazov, temveč zgolj posredne dokaze (indice). Indic je dokazno dejstvo, ki samo po sebi ni pravno relevantno, ga pa sodišče ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o (ne)obstoju dejstva, ki je pravno relevantno. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko se je o resničnosti trditev tožene stranke prepričalo na podlagi indičnega sklepanja, katerega rezultatu ustrezata tudi (v dokazno oceno oziroma sklepanje vraščena) kriterija življenjskosti in logičnega razmišljanja.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
V letu 1999 noben prisilni predpis ni omejeval višine obrestne mere pogodbenih obresti med gospodarskimi subjekti. 2. odstavek 399. člena ZOR je v zvezi s tem napotoval na drug zakon, ki pa glede te obrestne mere ni bil sprejet. ZPOMZO je urejal zgolj obrestno mero zamudnih obresti, kar izhaja tudi že iz njegovega naslova, in ne pogodbene obrestne mere, zato 6. člen tega zakona glede regulacije pogodbene obrestne mere ni uporabljiv.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Ker tožeča stranka ni bila v razmerju etažnih lastnikov upravnik, bi morala rešitev delitve stroškov ogrevanja v tem primeru prepustiti solastnikom oziroma dejanskemu upravniku.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – telesna okvara
Iz medicinske, kakor tudi iz delovne dokumentacije, ni razvidno, da bi bila hrbtenica pri tožnici, ki je opravljala delo referent I – tajnica izpostavljena stalnim obremenitvam v nefizioloških položajih, splošnim vibracijam ali dvigovanju bremen in da bi zaradi te izpostavljenosti prišlo do obolenja in okvare medvretenčne ploščice. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vzrok ugotovljene invalidnosti poklicna bolezen, ni utemeljen.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0055164
ODZ paragraf 294-297a. SPZ člen 17.
pritiklina - lastništvo glavne stvari - lastništvo pritikline - poslovodstvo brez naročila
Pritiklina predstavlja samostojno premično stvar, namenjeno gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je v njeni določenosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari. Da prestavlja neka stvar pritiklino, enotno lastništvo glavne stvari in pritikline ni pogoj. Že po naravi stvari same dokumentacija v zvezi s pogodbo o delnem inženiringu za rekonstrukcijo objekta ne more predstavljati pritikline, saj nima (prej navedenih) lastnosti, ki so značilne za posamezno stvar kot pritiklino.
Izvajanje prenovitvenih del je potekalo na podlagi pogodbe med toženima strankama, kar pa izključuje obstoj poslovodstva brez naročila tudi v razmerju do tožnika, ki je nepremičnino pridobil kasneje na podlagi denacionalizacijske odločbe.
Zaznamba spora se dovoli v primerih, določenih v 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvi alinei 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK - 1 oziroma je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način, zato zaznamba spora ni dovoljena.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
ugovor zastaranja - zapuščinski postopek - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dedna pravica ugovor zastaranja v zapuščinskem postopku
Ugovor zastaranja v smislu 141. člena ZD ni mogoče uspešno uveljavljati v zapuščinskem postopku, saj v zapuščinskem postopku sodišče le ugotavlja dedno pravico dediča, ki je nastala ob smrti na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Zato morebitno zastaranje pravice enega sodediča, da od drugega sodediča zahteva ustrezen del tistega predmeta zapuščine, s katerim je drugi sodedič nepooblaščeno razpolagal oz. ga ima nepooblaščeno v posesti, ne more začeti teči, dokler traja postopek zapuščinske obravnave in preden je sklep o dedovanju pravnomočen. Z zastaranjem namreč ne preneha dedna pravica, temveč le pravica zahtevati zapuščino. S sklepom o dedovanju sodišče le ugotavlja dedno pravico, zato sklep ni izvršilni naslov na izročitev zapuščine. Dedič mora izročitev zahtevati v morebitni samostojni, pravdi v kateri pa se toženec lahko sklicuje na zastaranje.
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo - regres zavarovalnice - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - leasing vozila - subrogacija
Regresna obveznost voznika zaradi vožnje pod vplivom alkohola se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, ampak je posledica drugih vzrokov.
Čeprav je bil sklenitelj kasko zavarovanja leasingojemalec, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila - leasingodajalcu. Zavarovan je bil njegov premoženjski interes in zavarovalna pogodba sklenjena na njegov račun. Sklenitelj zavarovanja in zavarovanec sta bili dve različni osebi. Zavarovalnica krije škodo zavarovancu, ki se ukvarja z izposojo vozil ali dajanjem v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tak voznik je na podlagi 3. točke 2. odstavka 10. člena Splošnih pogojev o zavarovanju avtomobilskega kaska dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici, ta pa ima od njega pravico terjati povračilo na podlagi 1. odstavka 939.člena ZOR v obsegu, za katerega je odgovoren za nastalo škodo.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.