Za utemeljenost ugovora ni dovolj le to, da dolžnik v njem zgolj navede taka pravno relevantna dejstva, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, v bodoči pravdi privedla do zavrnitve tožbenega zahtevka, pač pa mora za svoje trditve predložiti ali predlagati tudi dokaze.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga
Upoštevati je treba zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga za zaznambo sklepa o izvršbi, zato tudi ni moč upoštevati morebitnih sprememb na parcelah v zemljiškem katastru, če te spremembe niso zabeležene v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
škodni dogodek - zavarovalni primer - izključitev zavarovalnega kritja - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom - deljena vzročnost - življenjsko in nezgodno zavarovanje
V skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje je izključeno zavarovalno kritje za nezgode "zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo". Če tožnik dokaže, da ni povezave med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom oziroma da je ta povezava le delna, ni mogoče izključiti obveznosti zavarovalnice.
zavarovalnina – vrednost zavarovane stvari – nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je ocenilo kot dokazane obrambne trditve tožene stranke, da je bila ocenjena vrednost zavarovane stvari večja od resnične vrednosti, ker je tožena stranka pojasnila, da je veljalo zavarovanje za primer, če bi do škodnega dogodka prišlo, potem ko bi tožeča stranka zamenjala počeno vetrobransko steklo. Ker ga ni zamenjala, je do škode na steklu ob toči prišlo iz vzroka, ki je obstajal že ob sklenitvi pogodbe. Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da ji je po sklenitvi pogodbe poškodbo na vetrobranskem steklu zamenjala, navaja nova dejstva.
potrebni izvršilni stroški – predlog za utesnitev izvršbe – izvršba na plačo
Ker mora delodajalec sam paziti na to, da plačila pravilno izvrši, izvršba pa teče le s tem izvršilnim sredstvom, sprotne utesnitve upnika ob vsakem odtegljaju od plače do popolnega poplačila niso potrebne. Utesnitve za plačila, ki so posledica neposrednih dejanj izvršbe, za sam potek izvršilnega postopka niso bile potrebne, zato tudi stroški povezani z njimi niso potrebni stroški.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 29. člena ZZK-1 preverja, ali obstaja identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu in pri tem dovoli vpis v okviru zemljiškoknjižnega dovolila, a ne preko zavezovalnega pravnega posla.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj o ugovoru pobota v izreku sodbe ni odločilo, ampak je le v obrazložitvi sodbe navedlo, da terjatev, uveljavljena v pobot, ne obstoji.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.