odgovor na tožbo - zadostno število izvodov - poziv na dopolnitev - zamudna sodba
V primeru, da toženec ne vloži odgovora na tožbo, ne predloži zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo, ga sodišče pozove, da to stori v danem roku. Okoliščina, da je prava nevešč, ga ne odvezuje, da odgovora na tožbo ne vloži v zadostnem številu vlog, ob dejstvu, da je bil opozorjen na pravne posledice.
Začasnega skrbnika je treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine, saj med dedičema obstajajo spori, tako glede pravice do dediščine, kot glede obsega zapuščine, predvsem pa je izkazano nezaupanje med njima. Zato začasna skrbnica ne more biti dedinja, ampak tretja oseba.
Dedinja v postopku pred prvim sodiščem in v pritožbi ni navajala nobenih drugih razlogov, zaradi katerih S.K. ne bi bil primeren za začasnega skrbnika. V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane okoliščine, da S.K. ne bi mogel skrbeti za zapuščino v interesu vseh dedičev, zaslišanja začasnega skrbnika ni predlagala nobena stranka, oba dediča pa sta na naroku imela možnost, da se opredelita glede predloga, da se za začasnega skrbnika postavi S.K.
odškodninska odgovornost upravljavca in vzdrževalca cest - prenos izvajanja javne službe - protizakonit podzakonski akt - opustitev dolžnega nadzora - skrbno ravnanje - snežna deska - čiščenje ceste
Odgovornost lokalne skupnosti (kot upravljavca ceste) se omeji na skrbnost izbire izvajalca vzdrževanja in na nadzor nad izvrševanjem prenesenih zadolžitev na izvajalca. Odgovornost upravljavca ceste je omejena na zagotovitev vzdrževanja javne ceste, pri čemer je odgovoren za izbiro vzdrževalca (izvajalca), in je njegova dolžnost nadzirati delo vzdrževalca, ki je odgovoren za neposredno izvajanje te službe.
Določilo Odloka o zimski službi MOL je nezakonito, zato se ga ne upošteva kot materialno pravo.
invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni
Tožnica v času do izdaje dokončne odločbe toženca ni bila zmožna za svoje delo, bila pa je zmožna za delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in stalne prisilne drže v polnem delovnem času. Pri njej je bila podana omejena zmožnost za delo, ki je sicer podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kljub temu pa tožnici ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bila v spornem obdobju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica posameznica.
V Republiki Sloveniji je uradna valuta od 1.1.2007 dalje euro (3. odstavek 2. člena ZUE) in zato tečejo zakonske zamudne obresti od dosojenih eurskih zneskov pred tem datumom od tolarske protivrednosti navedenih zneskov.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - preddodelitev otroka - onemogočanje stikov - korist otroka
Na prvem mestu je korist deklice. Ta je varovana v največji meri, če deklici ne bo treba spreminjati okolja, v katerem živi, če mati deklice ne bo zastraševala in pri njej vzbujala odpora do očeta in če bodo stiki še naprej potekali redno. V primeru, če bo mati stike ponovno začela onemogočati, ali bo - kot je navedla izvedenka - pri deklici vzbujala ambivalenco, strah ali neustreznih pričakovanja ter odpor, bodo glede na dosedanji dokazni postopek podani razlogi za takojšnjo odločitev, da se deklico zaupa očetu. Če se mati ob povsem jasnem izvedenskem mnenju, da takšno ravnanje predstavlja psihično nasilje nad otrokom, ne bo v prihodnje vzdržala takšnega ravnanja, bo to jasen znak, da nikakor ni sposobna skrbeti za uveljavljanje otrokovih koristi.
Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dan 1. 1. 2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku na znižanje preživnine na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 10. 1. 2006. Tožnik zato ne more s tožbo na znižanje preživnine uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale do dne 1. 1. 2005. Tudi za kasnejše obdobje tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, saj je bil pred 1. 1. 2005 nezaposlen, sedaj pa ima zaposlitev, preživninska obveznost je obstajala pred 1. 1. 2005.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o pošiljki - dva poskusa vročitve - povratnica
S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.
Bistvo darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi določenega premoženja obdarjencu, zaradi česar v nobenem primeru ne more biti podano očitno nesorazmerje med danim in prejetim kot enim bistvenih elementov oderuške pogodbe iz 119. člena OZ.
Pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem se sodno varstvo zagotavlja z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z zahtevkom na izstavitev listine, ki ga lahko uveljavlja le tisti, ki zatrjuje pravnoposlovno razpolaganje s pravicami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
potrebni izvršilni stroški – predlog za utesnitev izvršbe – izvršba na plačo
Ker mora delodajalec sam paziti na to, da plačila pravilno izvrši, izvršba pa teče le s tem izvršilnim sredstvom, sprotne utesnitve upnika ob vsakem odtegljaju od plače do popolnega poplačila niso potrebne. Utesnitve za plačila, ki so posledica neposrednih dejanj izvršbe, za sam potek izvršilnega postopka niso bile potrebne, zato tudi stroški povezani z njimi niso potrebni stroški.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.