regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Bistvo darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi določenega premoženja obdarjencu, zaradi česar v nobenem primeru ne more biti podano očitno nesorazmerje med danim in prejetim kot enim bistvenih elementov oderuške pogodbe iz 119. člena OZ.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.
najemna pogodba - prenehanje najemnega razmerja - izročitev stanovanja lastniku - stanje stanovanja po prenehanju najema - normalna uporaba stanovanja
Tožnica je morala potem, ko je toženec z družino in dvema majhnima otrokoma pet let uporabljal njeno stanovanje, iz stanovanja odpeljati nekaj dotrajanega pohištva, zamenjati pipo v kuhinji in WC školjko, v kateri se je nabral vodni kamen. Na vratih ene od 25 let starih omar in vrat, je toženčeva družina pustila nekaj otroških nalepk. Opisane spremembe predstavljajo spremembe, nastale zaradi normalne uporabe stanovanja, in ne opravičujejo zahtevka na plačilo.
ZTLR člen 24, 24. SPZ člen 43, 43. ZZK-1 člen 40, 40.
priposestvovanje - izstavitev zemljiškoknjižne listine - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice
Priposestvovanje je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oz. njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni zahtevek tožnika, po katerem naj bi mu toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo, zato ni potreben, saj je tožnik pridobil lastninsko pravico že pred njenim vpisom v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj o ugovoru pobota v izreku sodbe ni odločilo, ampak je le v obrazložitvi sodbe navedlo, da terjatev, uveljavljena v pobot, ne obstoji.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 29. člena ZZK-1 preverja, ali obstaja identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu in pri tem dovoli vpis v okviru zemljiškoknjižnega dovolila, a ne preko zavezovalnega pravnega posla.
oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil.
Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 149/1, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 15, 15/1, 15/1-6, 23. Pravilnik o varstvu in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 117, 117/1, 117/1-2, 63, 63/1, 63/1-2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varnostni ukrepi – deljena krivda – soprispevek oškodovanca
Ker je škoda tožniku nastala ob nesreči pri delu na višini, ki je nevarna dejavnost, je tožena stranka kot izvajalec te dejavnosti objektivno odgovorna. Poleg tega pa je tudi krivdno odgovorna za škodo, saj so delavci delo opravljali brez pomičnega odra, brez varnostnega pasu in brez varnostne ograje.
Zaradi opustitve tožene stranke, da bi izvedla varnostne ukrepe, ki bi zagotovili varnost delavcev ob njihovi normalni pazljivosti, ter zato, ker ni dokazala, da bi tožnik škodne posledice povzročil zavestno ali iz velike malomarnosti, tožnik ni niti delno odškodninsko odgovoren.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
ZIZ člen 45, 46, 45, 46. ZZK-1 člen 3, 12, 86, 87, 3, 12, 86, 87.
zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - površina nepremičnine- nepravnomočnost sklepa o izvršbi
Površina, ki je evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.
Ker je pri nepremičnini, ki je skupna lastnina dolžnikov do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na tej nepremičnini vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina (ki je navedena v sklepu o izvršbi), ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.