povračilo stroškov – stroški prevoza na delo – stroški prehrane – minimum pravic – odpoved pravicam
Iz vsebine pravice do povračila stroškov v zvezi z delom in dejstva, da je zakonodajalec to pravico predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se delavec pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškom prehrane med delom ne more odpovedati.
ZPP člen 7, 190, 190/1, 190/2, 285, 7, 190, 190/1, 190/2, 285. SPZ člen 92, 99, 92, 99.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - vrnitev individualne stvari - vrnitvena tožba - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izpoved stranke - trditve stranke
Kateri tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru lahko uveljavi, negatorni ali vrnitveni, je med drugim odvisno od tega, ali ima tožnik stvar v dejanski oblasti ali ne, ali mu je bila stvar odvzeta ali ne. Za negatorno tožbo je bistveno, da tožniku stvar ni bila odvzeta, ampak je zgolj moten v izvrševanju lastninske pravice nad njo. Tožnik je zahteval prenehanje vznemirjanja v lastninski pravici, zatrjeval pa je, da sta si toženki sporni del njegovega zemljišča prilastili, da torej sam nima več oblasti nad njim. Trditve gredo bolj v smeri vrnitvenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek glede na postavljene trditve nesklepčen.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ugotovilo, da je tožnik obdržal posest na zemljišču, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti njenih navedb. Dejstva, odkrita v postopku, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, ni mogoče upoštevati.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.
odškodninska odgovornost upravljavca in vzdrževalca cest - prenos izvajanja javne službe - protizakonit podzakonski akt - opustitev dolžnega nadzora - skrbno ravnanje - snežna deska - čiščenje ceste
Odgovornost lokalne skupnosti (kot upravljavca ceste) se omeji na skrbnost izbire izvajalca vzdrževanja in na nadzor nad izvrševanjem prenesenih zadolžitev na izvajalca. Odgovornost upravljavca ceste je omejena na zagotovitev vzdrževanja javne ceste, pri čemer je odgovoren za izbiro vzdrževalca (izvajalca), in je njegova dolžnost nadzirati delo vzdrževalca, ki je odgovoren za neposredno izvajanje te službe.
Določilo Odloka o zimski službi MOL je nezakonito, zato se ga ne upošteva kot materialno pravo.
invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni
Tožnica v času do izdaje dokončne odločbe toženca ni bila zmožna za svoje delo, bila pa je zmožna za delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in stalne prisilne drže v polnem delovnem času. Pri njej je bila podana omejena zmožnost za delo, ki je sicer podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kljub temu pa tožnici ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bila v spornem obdobju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica posameznica.
V Republiki Sloveniji je uradna valuta od 1.1.2007 dalje euro (3. odstavek 2. člena ZUE) in zato tečejo zakonske zamudne obresti od dosojenih eurskih zneskov pred tem datumom od tolarske protivrednosti navedenih zneskov.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - preddodelitev otroka - onemogočanje stikov - korist otroka
Na prvem mestu je korist deklice. Ta je varovana v največji meri, če deklici ne bo treba spreminjati okolja, v katerem živi, če mati deklice ne bo zastraševala in pri njej vzbujala odpora do očeta in če bodo stiki še naprej potekali redno. V primeru, če bo mati stike ponovno začela onemogočati, ali bo - kot je navedla izvedenka - pri deklici vzbujala ambivalenco, strah ali neustreznih pričakovanja ter odpor, bodo glede na dosedanji dokazni postopek podani razlogi za takojšnjo odločitev, da se deklico zaupa očetu. Če se mati ob povsem jasnem izvedenskem mnenju, da takšno ravnanje predstavlja psihično nasilje nad otrokom, ne bo v prihodnje vzdržala takšnega ravnanja, bo to jasen znak, da nikakor ni sposobna skrbeti za uveljavljanje otrokovih koristi.
Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o pošiljki - dva poskusa vročitve - povratnica
S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.
ZPP člen 183, 319, 339, 339/2-14, 183, 319, 339, 339/2-14. OZ člen 312, 312/2, 312, 312/2.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - nasprotna tožba - razlogi o pomembnih dejstvih
Izrek sodbe pri pobotnem ugovoru je tripartiten: najprej se ugotovi obstoj terjatve po tožbi, nato obstoje terjatve iz pobotnega ugovora (največ do višine terjatve po tožbi), nakar se terjatvi pobotata (po stanju, ko sta si obe terjatvi stopili nasproti).
vpis lastninske pravice - izvirnik zasebne listine - zbirka listin
Predlagateljica bi morala v sodno določenem roku, ki je prekluzivne narave, predložiti listine, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, ali vsaj navesti, da sta izvirnika listin vložena v določeno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča.
posest - sodno varstvo posesti - ekonomski interes - začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, zato zadostuje, da je imel posestnik možnost s stvarjo kadarkoli neovirano razpolagati. Ni mogoče zaključiti, da je posest opustil, ker stvari v določenem obdobju ni tudi dejansko uporabil.
Ekonomski interes v motenjskih sporih je pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljeni zahtevek.
odškodninska odgovornost - nasprotje v razlogih sodbe - nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotavlja tudi, da je tožnik na nastalo prometno situacijo reagiral, ko je bil od kritične situacije na vozišču oddaljen okrog 63,6 m, zavarovanka tožene stranke pa je začela zavijati levo, ko je bila od motornega kolesa oddaljena okrog 73 m (ko je tožnik z motornim kolesom že prehitel in končal prehitevanje kombija). Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka tožene stranke tožnika pred zavijanjem ni mogla videti, je tako povsem v nasprotju z gornjimi ugotovitvami.
Veljavna je samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon (gre za formo ad valorem). Glede na to, da priča ni bila prisotna, ko je oporočiteljica podpisovala oporoko in da se na listino kot priča tudi ni podpisala, niso podane predpostavke za veljavnost oporoke po 64. čl. ZD.
Začasnega skrbnika je treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine, saj med dedičema obstajajo spori, tako glede pravice do dediščine, kot glede obsega zapuščine, predvsem pa je izkazano nezaupanje med njima. Zato začasna skrbnica ne more biti dedinja, ampak tretja oseba.
Dedinja v postopku pred prvim sodiščem in v pritožbi ni navajala nobenih drugih razlogov, zaradi katerih S.K. ne bi bil primeren za začasnega skrbnika. V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane okoliščine, da S.K. ne bi mogel skrbeti za zapuščino v interesu vseh dedičev, zaslišanja začasnega skrbnika ni predlagala nobena stranka, oba dediča pa sta na naroku imela možnost, da se opredelita glede predloga, da se za začasnega skrbnika postavi S.K.
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe po uveljavitvi ZPP-D. Ta zakon v prehodnih določbah (1. odstavek 130. člena) določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. V prehodnih določbah ZPP-D glede uporabe določbe 1. odstavka 185. člena ZPP ni določeno drugače in je torej prvo sodišče moralo navedeno določbo uporabiti. Ni podlage za to, da bi prvo sodišče ob pomanjkanju privolitve toženke v spremembo tožbe, spremembo tožbe dovolilo le delno, in sicer v obsegu, v katerem bi bilo še vedno pristojno okrajno sodišče.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
potrebni izvršilni stroški – predlog za utesnitev izvršbe – izvršba na plačo
Ker mora delodajalec sam paziti na to, da plačila pravilno izvrši, izvršba pa teče le s tem izvršilnim sredstvom, sprotne utesnitve upnika ob vsakem odtegljaju od plače do popolnega poplačila niso potrebne. Utesnitve za plačila, ki so posledica neposrednih dejanj izvršbe, za sam potek izvršilnega postopka niso bile potrebne, zato tudi stroški povezani z njimi niso potrebni stroški.