zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga
Upoštevati je treba zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga za zaznambo sklepa o izvršbi, zato tudi ni moč upoštevati morebitnih sprememb na parcelah v zemljiškem katastru, če te spremembe niso zabeležene v zemljiški knjigi.
škodni dogodek - zavarovalni primer - izključitev zavarovalnega kritja - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom - deljena vzročnost - življenjsko in nezgodno zavarovanje
V skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje je izključeno zavarovalno kritje za nezgode "zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo". Če tožnik dokaže, da ni povezave med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom oziroma da je ta povezava le delna, ni mogoče izključiti obveznosti zavarovalnice.
zavarovalnina – vrednost zavarovane stvari – nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je ocenilo kot dokazane obrambne trditve tožene stranke, da je bila ocenjena vrednost zavarovane stvari večja od resnične vrednosti, ker je tožena stranka pojasnila, da je veljalo zavarovanje za primer, če bi do škodnega dogodka prišlo, potem ko bi tožeča stranka zamenjala počeno vetrobransko steklo. Ker ga ni zamenjala, je do škode na steklu ob toči prišlo iz vzroka, ki je obstajal že ob sklenitvi pogodbe. Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da ji je po sklenitvi pogodbe poškodbo na vetrobranskem steklu zamenjala, navaja nova dejstva.
najemna pogodba - prenehanje najemnega razmerja - izročitev stanovanja lastniku - stanje stanovanja po prenehanju najema - normalna uporaba stanovanja
Tožnica je morala potem, ko je toženec z družino in dvema majhnima otrokoma pet let uporabljal njeno stanovanje, iz stanovanja odpeljati nekaj dotrajanega pohištva, zamenjati pipo v kuhinji in WC školjko, v kateri se je nabral vodni kamen. Na vratih ene od 25 let starih omar in vrat, je toženčeva družina pustila nekaj otroških nalepk. Opisane spremembe predstavljajo spremembe, nastale zaradi normalne uporabe stanovanja, in ne opravičujejo zahtevka na plačilo.
pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dan 1. 1. 2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku na znižanje preživnine na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 10. 1. 2006. Tožnik zato ne more s tožbo na znižanje preživnine uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale do dne 1. 1. 2005. Tudi za kasnejše obdobje tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, saj je bil pred 1. 1. 2005 nezaposlen, sedaj pa ima zaposlitev, preživninska obveznost je obstajala pred 1. 1. 2005.
ZIZ člen 45, 46, 45, 46. ZZK-1 člen 3, 12, 86, 87, 3, 12, 86, 87.
zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - površina nepremičnine- nepravnomočnost sklepa o izvršbi
Površina, ki je evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.
Ker je pri nepremičnini, ki je skupna lastnina dolžnikov do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na tej nepremičnini vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina (ki je navedena v sklepu o izvršbi), ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.
SODNI REGISTER – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055669
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 428, 429, 431, 432, 433, 434. ZSReg člen 39.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dovoljenost pritožbe – domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga – izvršitelj kot oseba z javnim pooblastilom – neznani naslov – udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti – predlog za začetek postopka izbrisa – obvestilo izvršitelja
Izvršiteljica je kot oseba z javnim pooblastilom v postopku premičninske izvršbe ugotovila, da je pravna oseba na naslovu neznana in da je s tem izkazana domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga. S tem obvestilom se je vloga izvršiteljice, ki jo ima na podlagi določbe 2. odst. 428. člena ZFPPIPP, končala. Izvršiteljica torej nima lastnega pravovarstvenega zahtevka in zato v skladu s 432. členom ZFPPIPP ni udeleženec postopka izbrisa. Zato tudi registrsko sodišče ni dolžno izdati negativnega, zavrnilnega sklepa, da ne bo začelo postopka izbrisa.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.
Kapital družbe sestavljajo osnovni vložki družbenikov in na podlagi osnovnega vložka družbenik pridobi svoj poslovni delež. Poslovni delež je izrazito pravni pojem. Označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka (471. čl. ZGD-1), zato družbenik s predlogom za delitev več osebam pripadajočega poslovnega deleža po pravilih, ki jih za delitev predpisujeta ZNP in SPZ, ne more uspeti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja razloga za izdajo začasne odredbe iz 3. odst. 270. člena ZIZ, saj ta v nobenem primeru ne bi bil podan, kadar bi bila kot vrsta začasne odredbe predlagana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ. Pri presoji tega zakonsko predvidenega pogoja in vrste začasne odredbe je treba zato upoštevati konkretne okoliščine primera, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo v predlogu za izdajo začasne odredbe ponudi upnik.
ZPP člen 7, 190, 190/1, 190/2, 285, 7, 190, 190/1, 190/2, 285. SPZ člen 92, 99, 92, 99.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - vrnitev individualne stvari - vrnitvena tožba - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izpoved stranke - trditve stranke
Kateri tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru lahko uveljavi, negatorni ali vrnitveni, je med drugim odvisno od tega, ali ima tožnik stvar v dejanski oblasti ali ne, ali mu je bila stvar odvzeta ali ne. Za negatorno tožbo je bistveno, da tožniku stvar ni bila odvzeta, ampak je zgolj moten v izvrševanju lastninske pravice nad njo. Tožnik je zahteval prenehanje vznemirjanja v lastninski pravici, zatrjeval pa je, da sta si toženki sporni del njegovega zemljišča prilastili, da torej sam nima več oblasti nad njim. Trditve gredo bolj v smeri vrnitvenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek glede na postavljene trditve nesklepčen.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ugotovilo, da je tožnik obdržal posest na zemljišču, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti njenih navedb. Dejstva, odkrita v postopku, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, ni mogoče upoštevati.
posest - sodno varstvo posesti - ekonomski interes - začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, zato zadostuje, da je imel posestnik možnost s stvarjo kadarkoli neovirano razpolagati. Ni mogoče zaključiti, da je posest opustil, ker stvari v določenem obdobju ni tudi dejansko uporabil.
Ekonomski interes v motenjskih sporih je pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljeni zahtevek.
ZZZDR člen 60, 60. ZNP člen 128, 129, 130. ZZK člen 44, 44. ZZK-1 člen 79, 79.
zaznamba spora - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku - skupno premoženje
Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.
Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.
prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril - pogodba o preužitku
Glede na aleatornost in odplačno naravo pogodbe o preužitku to, če je preživljanka še nekaj časa po sklenitvi pogodbe lahko v pretežni meri sama skrbela zase in tudi še delala na kmetiji, ne vpliva na odločitev v pravdi za vrnitev "darila" zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.