pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril - pogodba o preužitku
Glede na aleatornost in odplačno naravo pogodbe o preužitku to, če je preživljanka še nekaj časa po sklenitvi pogodbe lahko v pretežni meri sama skrbela zase in tudi še delala na kmetiji, ne vpliva na odločitev v pravdi za vrnitev "darila" zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.
Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil.
Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
ZTLR člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZIZ člen 64, 64/1, 239, 64, 64/1, 239. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Tožnica v času toženkinega vpisa zavarovanja še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju. S prodajno pogodbo se še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini. Pridobi se jo z vpisom v zemljiško knjigo.
Vprašanje dobrovernosti je pomembno pri originarni pridobitvi lastninske pravice.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053895
ZTLR člen 43, 43. ZOR člen 210 - 219, 210 - 219. ZNP člen poglavje 13, poglavje 13. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12. SPZ člen 100, 100.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi - varstvo solastnine - navajanje dejstev in dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije - zavrnitev dokazov - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Solastnik lahko zahteva izročitev dela solastne nepremičnine (pars pro diviso) od drugega solastnika na podlagi 43. čl. ZTLR (100. čl. SPZ) le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti.
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja v našem pravnem sistemu, sodišče upošteva le obrazloženo (substancirano) prerekanje navedb nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP člen 8, 8. SPZ člen 222, 223, 222, 223.
obseg služnosti - služnost hoje in vožnje - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - potrebnost služnosti - koristnost služnosti - prenehanje služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti
Izvrševanje služnosti je lahko dejansko ali pravno.
Prenehanja služnosti po 222. členu SPZ zaradi nekoristnosti oziroma bistvenih sprememb okoliščin toženec ne more doseči z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oziroma ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 112/85 z dne 6.6.1985, saj se ureditev po SPZ glede zahteve za prenehanje služnosti ne razlikuje od ureditve po ZTLR).
Zmanjšanja koristnosti ni šteti za razlog, iz katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj o ugovoru pobota v izreku sodbe ni odločilo, ampak je le v obrazložitvi sodbe navedlo, da terjatev, uveljavljena v pobot, ne obstoji.
ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/2, 212, 286, 286/1, 286/2.
trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 923/2006 z dne 4.10.2007), zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
Prav tako je nesprejemljivo, da bi tožena stranka lahko vztrajala na izvedbi dokazov, ki jih je v svojo korist oziroma za potrditev svojih (pravočasnih) trditev navedla samo nasprotna stranka.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 29. člena ZZK-1 preverja, ali obstaja identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu in pri tem dovoli vpis v okviru zemljiškoknjižnega dovolila, a ne preko zavezovalnega pravnega posla.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
ZTLR člen 24, 24. SPZ člen 43, 43. ZZK-1 člen 40, 40.
priposestvovanje - izstavitev zemljiškoknjižne listine - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice
Priposestvovanje je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oz. njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni zahtevek tožnika, po katerem naj bi mu toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo, zato ni potreben, saj je tožnik pridobil lastninsko pravico že pred njenim vpisom v zemljiški knjigi.
ZOR člen 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621.
odgovornost za stvarne napake - nepravilna izpolnitev pogodbe - neustrezna kakovost dela - obvestiti o napakah - manjvrednost del
Tožniku ni možno naprtiti odgovornosti, da bi moral pred prevzemom dela toženo stranko opozoriti na napake del, ki jih je pred tem opravil nekdo tretji, niti ni možno od tožnika zahtevati, da bi moral iz tega razloga odkloniti opravo svojega dela. Zaradi napake tretjega je neuporabno zgolj njegovo delo, ne pa tudi delo tožnika.