javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
škodni dogodek - zavarovalni primer - izključitev zavarovalnega kritja - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom - deljena vzročnost - življenjsko in nezgodno zavarovanje
V skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje je izključeno zavarovalno kritje za nezgode "zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo". Če tožnik dokaže, da ni povezave med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom oziroma da je ta povezava le delna, ni mogoče izključiti obveznosti zavarovalnice.
zavarovalnina – vrednost zavarovane stvari – nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je ocenilo kot dokazane obrambne trditve tožene stranke, da je bila ocenjena vrednost zavarovane stvari večja od resnične vrednosti, ker je tožena stranka pojasnila, da je veljalo zavarovanje za primer, če bi do škodnega dogodka prišlo, potem ko bi tožeča stranka zamenjala počeno vetrobransko steklo. Ker ga ni zamenjala, je do škode na steklu ob toči prišlo iz vzroka, ki je obstajal že ob sklenitvi pogodbe. Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da ji je po sklenitvi pogodbe poškodbo na vetrobranskem steklu zamenjala, navaja nova dejstva.
pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.
opravljanje pravdnih dejanj osebno ali po pooblaščencu - pooblastilo - vsebina pooblastila - vročanje sodnih pisanj
V pravdnem postopku se lahko stranka odloči, ali bo procesno dejanje opravljala sama ali preko pooblaščenca. Če se odloči za zastopanje po pooblaščencu, ga mora za zastopanje v konkretni pravdi pooblastiti s pisnim pooblastilom. Iz njega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na procesna dejanja, torej da naj sodišče in nasprotnik sprejmeta procesna dejanja pooblaščenca tako, kot bi jih opravil sam pooblastitelj.
ZSG člen 50, 50. ZSR člen 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1. SPZ člen 92, 99, 100, 105, 105/3, 92, 99, 100, 105, 105/3. SZ-1 člen 18, 19, 18, 19.
skupni del večstanovanjske hiše - etažni lastnik - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem
Toženec kot eden od solastnikov strehe ta skupni del uporablja na način, ki onemogoča druge etažne lastnike. Okoliščina, da je le iz njegovega stanovanja urejen izhod na teraso, na odločitev ne more imeti vpliva. Toženec ni odvzel sporne strehe in tudi tožnik ni upravičen zahtevati izročitev strehe v posest njemu, zato v obravnavanem primeru ni možen vrnitveni zahtevek v smislu 92. člena SPZ. Toženec uporablja solastno stvar v nasprotju z določbo 19. člena SZ-1 in določbo 3. odstavka 105. člena SPZ, zato ima tožnik pravno varstvo po 99. členu SPZ.
ZOR člen 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621.
odgovornost za stvarne napake - nepravilna izpolnitev pogodbe - neustrezna kakovost dela - obvestiti o napakah - manjvrednost del
Tožniku ni možno naprtiti odgovornosti, da bi moral pred prevzemom dela toženo stranko opozoriti na napake del, ki jih je pred tem opravil nekdo tretji, niti ni možno od tožnika zahtevati, da bi moral iz tega razloga odkloniti opravo svojega dela. Zaradi napake tretjega je neuporabno zgolj njegovo delo, ne pa tudi delo tožnika.
vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti postopka
Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, s katerimi se sporna dejstva lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka, ampak samo z listinami, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (29. člen ZZK-1). Smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpišejo v zemljiško knjigo. Povedano pomeni, da pravilnosti izdaje sklepa v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku.
oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.