odškodnina za premoženjsko - odškodnina za nepremoženjsko škodo - mesečna renta - izguba zaslužka - Invalidnina - upoštevanje invalidnine pri določitvi rente
Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
Če je RS kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala zahtevek, tožnik pa pred pravdo ni vložil predloga za mirno rešitev pri državnemu pravobranilstvu, ni mogoče zaključiti, da je dala tožena stranka RS povod za tožbo.
Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je njena sestra tožencu prodala tudi tožničin zakoniti nujni delež, zaradi česar naj bi bila ta pogodba nična. Glede na to, da lahko tožnica vloži dajatveno tožbo, ki ji zagotavlja učinkovitejše pravno varstvo, pa za takšno ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa.
Zavarovalnica krije škodo, čeprav so podani razlogi za izgubo zavarovalnih pravic, če pride do škode iz kakšnega razloga, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do nastanka škode (nenadna okvara na vozilu, ravnanje drugega in podobno).
res iudicata - predlaganje dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - prekluzija - prepoved reformatio in peius
Ravnanje tožeče stranke, ki je že v tožbi zatrjevala, da je toženi stranki odpovedala pogodbo in predlagala vpogled v listino o odpovedi, je v skladu s 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze. Dejstvo, da je tožbi predložila napačno listino, pravilno listino pa je predložila šele po opravljenem prvem naroku, ne pomeni, da je izgubila pravico do izvedbe tega dokaza.
Prepoved reformatio in peius velja le za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi za sodišče prve stopnje, ko odloča v ponovljenem postopku.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055852
ZD člen 221, 221. ZPP člen 392, 392.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju
Dedič v pritožbi zoper sklep o dedovanju ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bil pri sklepanju dednega dogovora zaveden. Dedni dogovor je namreč sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča po 392. členu ZPP.
S pritožbo bi lahko izpodbijal sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvijo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil netočno povzet v sklepu o dedovanju.
ZOR člen 179, 179/1, 179/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 8.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - višina pravične denarne odškodnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - soprispevek oškodovanca
Ali je potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja, je stvar sodišča prve stopnje, ki presodi, ali je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo. Tudi izvedensko mnenje presodi sodišče v skladu z 8. členom ZPP, torej presodi po svojem prepričanju, ali je določeno dejstvo z izvedenskim mnenjem dokazano v zadostni meri. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni potrebe za dopolnitev izvedenskega mnenja. Če namreč izvedensko mnenje ni tako, kot ga stranka pričakuje, to še ne pomeni, da dejansko stanje ni prav ugotovljeno.
zavarovalna pogodba - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave - trditvena podlaga
Zavarovalnica lahko v primeru, da sklenitelj zavarovanja kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo (1. odstavek 909. člena ZOR).
Predpogoj za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora je obstoj med strankama vzajemnih, istovrstnih in zapadlih terjatev, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev. Toženec meri s svojim pobotnim ugovorom na kompenzacijo svojega dolga s tistimi koristmi, ki si jih je tožeča stranka neupravičeno pridobila s tem, ko je zadržala presežek natisnjenih izvodov, kar predstavlja verzijski zahtevek zaradi neupravičeno pridobljene koristi. Po pravilih vračanja v primerih neupravičene pridobitve pa je primarna vrnitev v naravi (1. odstavek 190. čl. OZ), zato bi prišel pobot (glede na pogoj istovrstnosti) terjatev v poštev šele, če tožeča stranka knjig ne bi mogla vrniti.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - vrednost podržavljenega premoženja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija
Odplačnost je lahko eden od indicev o tem, ali je pri sklepanju pogodbe prišlo do sile ali grožnje. Sodišča ga upoštevajo v povezavi z drugimi okoliščinami, ki nedvoumno kažejo na to, ali je bil odplačni pravni posel sklenjen prostovoljno ali ne. Ob tem je potrebno upoštevati, da na sklepanje o pravi prodajalčevi volji višina odmene za prodano stvar ne vpliva vselej enako (močno). Medtem ko je nesorazmerno nizka kupnina gotovo močan indic o morebitnih napakah volje (resnično voljo skoraj izključuje), daje ustrezna oziroma tržna kupnina dosti šibkejšo podlago za sklepanje na prodajalčevo resnično voljo (ne izključuje napak volje).
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 1.
predlog za oprostitev plačila taks - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopoln predlog - vložitev predloga po odvetniku - zavrženje predloga
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži izjave o svojem premoženjskem stanju na posebnem obrazcu, je predlog nepopoln in ga sodišče zavrže. Sodišče stranke ni dolžno pozivati na dopolnitev, kadar je predlog vložen po odvetniku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nevarnosti otežene izterjave terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da negativno stanje na računu kupca v nobenem primeru ne izkazuje, da se upnik ne bo mogel poplačati iz prejete kupnine za nepremičnino, ni pravilno. Dolžnik kot prodajalec se lahko odloči za prodajo nepremičnine tudi plačilno nesposobnemu kupcu in se z njim lahko dogovori za odložitev plačila kupnine na daljši rok. V zemljiški knjigi tudi zaznamuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. V takem primeru bo upniku, ki mu dolžnik zagotavlja plačilo terjatve iz prejete kupnine, izterjava terjatve, potem ko bo za njo pridobil izvršilni naslov, lahko znatno otežena.
ZPP člen 245, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a, 47a/5.
izvedenci - strokovna institucija - stroški izvedenca - preklic glavne obravnave - ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi - zavrnitev plačila stroškov izvedenca pri preklicani glavni obravnavi
Če je izvedenec pravočasno obveščen o preložitvi naroka za glavno obravnavo, potem sodišče ne sme uporabiti določbe 5. odst. 47.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Sodišče je pravilno tehtalo pravico do izražanja in pravico do svobode javnega obveščanja na eni strani ter pravico do zasebnosti na drugi strani. Tožnik kot nosilec javne funkcije, za katero obstaja povečan interes javnosti, se ne more izogniti kritiki svojega dela. O njegovem delu v času opravljanja javne funkcije in tudi o njegovem obnašanju, ki je v javnem družbenem interesu, je toženka nedvomno upravičena poročati. V obravnavanem primeru pa gre za objavljanje podatkov o tožnikovem prebivališču in fotografij njegovega bivališča. Takšne podrobnosti iz zasebne sfere posameznika, četudi gre za osebo, ki opravlja javno funkcijo, pa niso splošno javno pomembni v taki meri, da bi se javnost morala z njimi seznaniti.
Splošni pogoji praviloma dopolnjujejo pogoje, določene v pogodbi, ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je določba 5.3. točke Splošnih pogojev poslovanja z osebnimi računi, na kateri je tožena stranka temeljila ugovor, da za tožničino škodo ne odgovarja, nična, ni mogoče upoštevati v pritožbi ponovljenega ugovora, da je tožnica s podpisom pogodbe prevzela nevarnost kraje kartice in morebitnega nastanka škode do trenutka, ko je toženka izvedela za krajo, in pritožbene navedbe, da je pogodbeno razmerje mogoče spremeniti le ob soglasju obeh pogodbenih strank.
SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 150, 150/2, 148.
vknjižba služnostne pravice - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa - vknjižba na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti prejšnjega lastnika služeče nepremičnine
Sedanji lastnik služeče nepremičnine ne more doseči vknjižbe služnosti na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je bila sklenjena med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjim lastnikom služečega zemljišča. Za vknjižbo bi moral zemljiškoknjižno dovolilo namreč dati sedanji lastnik obremenjene nepremičnine (1. odst. 150 čl. ZZK-1 in 23. čl. SPZ) in ne zadošča, da je zemljiškoknjižno dovolilo podal prejšnji lastnik. Predložena kupoprodajna pogodba, s katero je predlagatelj pridobil nepremičnino, pa tudi ne nadomešča listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti v korist njegovega prednika v smislu 2. odst. 150. čl. ZZK-1, ki govori o vknjižbi pravice v primeru večkratnega prenosa nevknjižene pravice.
ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1, 51, 51/2, 55, 59, 59/1. ZD člen 212, 213, 213/1, 212, 213, 213/1.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo
Pravica zapustnikove vdove, da 1/2 nepremičnin, ki so po stanju zemljiške knjige zapustnikova last, ne spada v zapuščino, je manj verjetna, zato je tožbo dolžna vložiti ona.