stiki z otrokom - vzdrževanje stikov v korist otroka - izvrševanje stikov
Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok in je njegova konkretna korist odločilno merilo za vse odločitve o stikih, torej tudi o načinu izvrševanja stikov. S primerno določenimi in kvalitetnimi stiki otroka s tistim od staršev, ki otroka nima pri sebi, se skuša v čim večji meri preprečiti odtujitev otroka oziroma ohranitev odnosov, ki obstajajo med starši in otroci, ko živijo skupaj. V tej zadevi sporen način izvrševanja stikov gotovo pripomore k občutkom povezanosti in medsebojne pripadnosti med otrokom in staršem, čeprav takšen način izvrševanja stikov s prenočitvijo otroka toženec odklanja. Razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo nepremostljivih ovir za takšno izvedbo stikov. Zaradi otrokove koristi se je toženec dolžan potruditi in storiti vse, da omogoči svojem otroku, da enkrat mesečno preživi konec tedna z očetom.
Ker zaradi pomanjkljive obrazložitve (sodišče je navedlo zgolj pravno podlago, ne pa subsumpcijskega sklepa oziroma razlogov, zakaj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi) zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZPP člen 12, 22/1, 12, 22/1. Odvetniška tarifa člen 4, 7/1, 38/1, 4, 7/1, 38/1.
ugovor krajevne pristojnosti - načelo pomoči prava nevešči stranki
Sodišče bi se glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZPP lahko izreklo za krajevno nepristojno na ugovor toženke le v primeru, če bi ta ugovor podala najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Časovna omejitev, da mora tožena stranka ugovarjati krajevno nepristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, vsekakor ne sodi v sklop tistih procesnih pravic, na katere je dolžno sodišče prava neveščo stranko posebej opozoriti že v pozivu za vložitev odgovora na tožbo.
izterjava sodne takse - zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso - absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso
V konkretnem primeru je nastopilo absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili odmerjeni sodna taksa in kazenska taksa ter odrejena njuna prisilna izterjava.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju
Toženka je v skupno premoženje prispevala vrednost zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše, pri čemer je bila ta vrednost zemljišča obremenjena s stroški (izplačilo dednih deležev sodedinjama toženke), kar je potrebno odšteti od ocenjene vrednosti zemljišča.
Okrožna državna tožilka se s takimi zaključki prvostopnega sodišča utemeljeno ne strinja. Povsem pravilno opozarja, da KZ v prvem odstavku 214. člena določa, da kaznivo dejanje roparske tatvine stori, kdor je zaloten pri tatvini, pa z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Pri obravnavanem kaznivem dejanju torej ne gre za kvalificirano kaznivo dejanje tatvine iz prvega odstavka 211. člena KZ, kot je to primer pri kaznivem dejanju velike tatvine po 212. členu KZ, temveč gre za sestavljeno kaznivo dejanje, in sicer iz kaznivih dejanj tatvine in prisiljenja. Iz dikcije člena pa ne izhaja, da bi se kaznivo dejanje tatvine nanašalo samo na temeljno kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ, temveč lahko obravnavano dejanje brez dvoma stori tudi storilec kaznivega dejanja, ki ima zakonske znake tatvine iz drugega odstavka 211. člena KZ. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse, kar je nenazadnje razvidno tudi iz Kazenskega zakonika s komentarjem, Posebni del (Založba GV, Ljubljana, 2002), v katerem avtor na 313. strani, v 4. točki navaja: „Kaznivo dejanje (roparske tatvine) je lahko izvršeno tudi glede t.i. „majhne tatvine“ (drugi odstavek 211. člena KZ), saj zakon ne dela razlike pri tem sestavljenem kaznivem dejanju, kajti eno izmed kaznivih dejanj je vedno tatvina, torej tatvina po prvem ali po drugem odstavku 211. člena KZ“.
Tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek po vložitvi tožbe, ni uspela dokazati, da stroški tožeče stranke v določenem delu pred umikom tožbe niso bili potrebni.
nujni dedič - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - spor o obsegu zapuščine
Uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža (šele) v pritožbenem postopku je dopustno.
Če pritožnik ne izpolnjuje zakonskih predpostavk za upravičenost bratov in sester zapustnika do nujnega dednega deleža, ni dedič in med njim ter oporočno dedinjo ne more biti spora o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino.
Presoja, kakšen obseg škode je bil toženi stranki ob sklenitvi pogodbe in poznejši kršitvi pogodbenih določil predvidljiv, torej kakšen obseg škode je tožena stranka morala pričakovati kot možne posledice navedene kršitve pogodbe, glede na dejstva, ki so ji bila takrat znana ali bi jo morala biti znana (1. odstavek 243. člena OZ).
ZPP člen 442, 457, 458, 442, 457, 458. OZ člen 15, 22, 25, 82, 1050, 1051, 1054, 15, 22, 25, 82, 1050, 1051, 1054.
sklenitev pogodbe - ponudba - poravnava - razlaga pogodbe - spor majhne vrednosti - obseg preizkusa pritožbe
Ne gre za spor majhne vrednosti kljub izpolnjenemu pogoju glede višine zahtevka. Iz spisa namreč ni razvidno, da bi postopek pred prvim sodiščem tekel po določbah 442. člena ZPP in naslednjih. Stranke so bile le z vabilom na glavno obravnavo opozorjene na omejene procesne pravice. Ostala posebna procesna pravila za tovrstne spore niso bila spoštovana. Sodba ni bila razglašena takoj ob koncu glavne obravnave, stranke pa niso bile ne ob razglasitvi ne v pisnem odpravku sodbe pravilno poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo (3. in 4. odstavek 458. člena ZPP) in o krajšem osem dnevnem pritožbenem roku. Napačni pravni pouk o pravici do pritožbe ne sme škoditi stranki, ki se ravna po njem. Zato pritožniku ni mogoče odreči obravnave njegove pritožbe na drugi stopnji v okviru vseh pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja, torej tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je drugače v sporih majhne vrednosti izključeno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker tožena stranka kljub tožnikovemu klicu ni zagotovila pomoči pri premikanju kopirnega stroja, ki ga je bilo treba premakniti zaradi dobave blaga v skladišče, tako da je tožnik kopirni stroj premikal sam, je za škodo, ki jo je pri tem utrpel, krivdno odgovorna.
prometna nesreča - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - obstoj vzročne zveze - deljena vzročnost - predpostavke odškodninske odgovornosti - odgovornost cestnega podjetja
Izvedenec dr. P. je ugotovil, da bi tožnik preprečil trčenje, če bi bil vozil s hitrostjo manjšo od 76 km/h. Tožnik je zaviral na razdalji 150 m. Če bi vozil s hitrostjo 60 km/h, kot je bila najvišja dovoljena hitrost, bi ob neposipanem cestišču mogel zaustaviti vozilo na razdalji okrog 93 m (ob posipanem pa na razdalji 55m) in do trčenja ne bi prišlo. Glede na slednjo ugotovitev izvedenca je pritožba tožene stranke utemeljena, saj pomeni, da bi tožnik pri neposipanem poledenelem cestišču ob dovoljeni hitrosti ustavil na razdalji okrog 93 m in posledično do trka tožnika ne bi prišlo. Tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila vzroka za nastalo škodo dva, in sicer poleg poledenelega cestišča tudi tožnikova vožnja s hitrostjo nad dovoljeno.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - obrazložitev neizvedbe dokaznih predlogov - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok
Pravici in obveznosti stranke (če želi v postopku uspeti) odgovarja obveznost sodišča, da njene navedbe in dokazne predloge vzame na znanje, oceni njihovo relevantnost ter se do navedb in dokaznih predlogov v obrazložitvi sodbe tudi opredeli (4. odstavek 324. člena ZPP). Takšna obveznost sodišča ne preneha, kadar meni, da strankine navedbe in dokazni predlogi niso pomembni za odločitev. Svoje stališče in zavrnitev dokazov mora še posebej obrazložiti, saj je le na ta način stranka lahko prepričana, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter ne ostane v dvomu, ali jih ni morda prezrlo. Le s takšnim ravnanjem je stranki omogočena možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se le na tako obrazloženo odločitev sodišča stranka lahko učinkovito odzove s pravnim sredstvom.
ZD člen 162, 207, 207/1, 221, 162, 207, 207/1, 221. ZZK-1 člen 6, 7, 6, 7.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - zavrženje predloga - obseg zapuščine - dokazovanje lastninske pravice - publicitetni učinek vknjižbe
Če nepremičnina, na katero meri predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v zemljiški knjigi ni vpisana na zapustnika, ne gre za pomanjkanje procesnih predpostavk, kar bi terjalo zavrženje predloga, temveč za odločanje o obstoju lastninske pravice zapustnika (torej obsegu zapuščine), kar bi moralo sodišče obravnavati na naroku.
Obstoj lastninske pravice je sicer mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z vpogledom v zemljiško listino.
1. V obravnavani prekrškovni zadevi je bila hitrost obdolženčevega vozila na avtocesti ugotovljena s pomočjo radarja Speed camera, tip AD9, obdolžencu pa je bil predočen prekršek po pridobitvi podatka iz uradnih evidenc MNZ RS o lastništvu vozila. Obdolženi je že v odgovoru na obvestilo o prekršku odgovoril, da je bil v kritičnem času v tujini, o čemer je predložil tudi račun o nočitvi, ki ga prekrškovni organ ni upošteval, za brezpredmetno pa je ocenil tudi obdolženčevo sklicevanje na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-295/05-38, češ, da navedena določba določa, da 233. člen ZVCP-1 ni v neskladju z Ustavo.
2. V obravnavani zadevi je obdolženi predložil v dokaz, da ga v času obravnavanega prekrška ni bilo v Republiki Sloveniji, račun podjetja M., iz katerega izhaja, da je bil obdolženi gost gostišča v času od 14. julija do 22. julija 2008. Sodišče prve stopnje se je sicer opredelilo glede navedenega dokaza, vendar s pavšalnim zaključkom, da izdanemu računu ne gre verjeti, ker ni običajno, da bi bil račun izdan z datumom začetka prenočevanja. Zgolj s takšnim razmišljanjem pa sodišče prve stopnje ni ovrglo dokaza, ki ga je obdolženec predložil. Glede na oddaljenost od Republike Slovenije je višje sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ocenilo, da je obdolženi s svojimi navedbami izkazal razumen dvom, da bi bil on odgovoren za očitani prekršek.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – delo, ki po svoji naravi traja določen čas
Tožena stranka je tožnico zaposlila za določen čas, ker je kot samostojna podjetnica na začetku obratovanja frizerskega salona morala opravljati administrativna dela ter se prilagoditi novi situaciji, tako da dela frizerke ni mogla opravljati, kot je lahko storila kasneje. Navedeno je v sodnem postopku dokazala, zaradi česar je neutemeljen tožbeni zahtevek, da se tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZOR člen 614, 615, 616, 616/1, 645, 645/1, 645/2, 645/2, 615, 616, 616/1, 645, 645/1, 614. ZPP člen 95, 95/1-3, 95, 95/1-3.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake - dolžnost obvestitve o napakah - notifikacija napak - notifikacijska dolžnost - prekluzivni rok - izguba pravice nasproti izvajalcu - upravičenje odvetnika na podlagi splošnega pooblastila
Če naročnik del ne dokaže, da je izvajalca obvestil o napakah (in to opredeljeno) znotraj roka iz 1. odstavka 645. člena ZOR, kar je nadaljnji pogoj za ohranitev roka za pravočasno uveljavljanje pravice naročnika iz naslova jamčevanja (2. odstavek 645. člena ZOR), je njegova pravica uveljavljanja odgovornosti iz naslova napak prenehala po samem zakonu.
razveljavitev dedne izjave – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Dedič, ki zatrjuje obstoj razlogov, ki mu omogočajo razveljavitev dedne izjave, pred prvostopenjskim sodiščem teh razlogov ni mogel več uveljavljati, zato je zatrjevana dejstva o zmoti pri podajanju dedne izjave moralo upoštevati pritožbeno sodišče. Če bo obstoj razlogov, ki omogočajo preklic dedne izjave, sporen, je treba postopek prekiniti in R.S. na podlagi 5. točke drugega odstavka 210. člena ZD napotiti na pravdo.
Za preživninske terjatve velja predpisan vrstni red kot za druge terjatve. Preživninska terjatev ima prednost le pred terjatvijo iz upravne izplačilne prepovedi. Pri nepremičninski izvršbi je preživninska terjatev na tretjem mestu izplačila.
ZZK-1 člen 79, 79/3, 243, 245, 79, 79/3, 243, 245.
zaznamba izbrisne tožbe
Predmet izbrisne tožbe ni posamezno stanovanje oziroma etažna lastnina, kot bi to izhajalo iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca, ampak idealni del nepremičnine.