Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot Stvarnopravni zakonik (SPZ), sta enako določala način pridobitve služnostne pravice. Služnostna pravica predstavlja omejitev lastninske pravice, zato zakon izrecno določa, na kak način se takšna pravica pridobi. 51. čl. ZTLR določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Enako določa 211. čl. SPZ, ki namesto priposestvovanja uporablja pojem zakona. To so edini načini, po katerih lahko služnostni upravičenec pridobi služnostno pravico. Torej bi se lahko toženka v tem postopku uspešno branila le s tem, da bi dokazala, da je ali služnostno pravico priposestvovala ali jo pridobila na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor bi zatrjevala, da je to pravico pridobila na podlagi pravnega posla pa se ne more sklicevati na ustno sklenjeni pravni posel, saj 52. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi stvarna služnost z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka
V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.
kazenske točke – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Obdolžencu, ki je prekršek storil z motornim vozilom, za vožnjo katerega je potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je obdolženec imel vozniško dovoljenje na dan 6. avgusta 2008, ko je storil obravnavani prekršek.
Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.
odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu - poškodba učenca v šoli
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 144. člena OZ sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar se šola lahko ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Če je do poškodbe prišlo pri preigravanju napadalca in golmana, ki ni pomenilo večje objestnosti v nasprotju s športno igro, takšne poškodbe tudi skrbno nadzorstvo ne bi moglo preprečiti.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
taksna obveznost - nadaljevanje izvršbe - dodatno izvršilno sredstvo
Predhodna določba 65. člena ZIZ-E se nanaša le na postopek izvršbe in zavarovanja, medtem ko na obveznost plačila sodnih taks nima vpliva. Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal ZST (Ur.l. RS, št. 20/64), za prehodno obdobje od 1.1.2008 do uveljavitve novega Zakona o sodnih taksah dne 1.10.2008 pa velja določba 75. člena ZIZ-E.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007540
URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. ZOR člen 154. ZPP člen 318, 318/4.
zamudna sodba – sklepčnost tožbenega zahtevka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – izgubljeni dobiček
Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče ni primerjalo trajanja postopka s kriteriji, (presoja zapletenosti pravnih in dejanskih vprašanj v posameznem postopku, pomen zadeve za pritožnika ter ravnanje pritožnika v postopku) navedenimi v sodni praksi evropskega sodišča, se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da zaradi dolgotrajnih postopkov tožeča stranka ni mogla uporabljati in razpolagati s svojo nepremičnino šest let in pol po vložitvi tožb. S tem je izpolnjen prvi pogoj za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, to je škodljivo dejstvo protipravnega ravnanja sodišča v smislu 26. člena v zvezi s 23. členom Ustave.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje pogodbe - nalog za izpraznitev
Pri prenehanju najemne pogodbe za poslovni prostor na podlagi 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) in na podlagi 28. čl. ZPSPP gre za različna pravna instituta: prvi predstavlja običajno (redno) prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (z odpovedjo), drugi pa, gledano z vidika najemnikovega položaja, prenehanje iz krivdnih razlogov (z odstopom). Trditvena podlaga ene in druge situacije je različna in sodišče ne more na podlagi istih ugotovljenih dejstev zaključiti, da gre hkrati za odstop od pogodbe in za njeno odpoved.
Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
Pri odločanju o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe ni pomembno, zakaj so toženci izpolnili zahtevek. Odločilno je le dejstvo, da so s svojim ravnanjem izpolnili oz. udejanili tisto, kar sta z zahtevo po pravnem varstvu zahtevala tožnika.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 155, 163, 163/4, 163/6, 155, 163, 163/4, 163/6.
začasna odredba - začasna odredba v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških med postopkom
Sodišče prve stopnje je preuranjeno sklepalo o (ne)potrebnosti stroškov, nastalih v postopku glede začasne odredbe. Stroški izdaje začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča.
Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
Pravdne stranke imajo do konca prvega naroka možnost, da postavijo ustrezne trditve in zanje predlagajo dokaze, zato opustitev navedb določenih trditev v dokumentih pred pravdo (prijava poškodbe pri delu, zahtevek zavarovalnici) na dokazno presojo v tožbi podanih trditev ne more vplivati.
delo preko polnega delovnega časa – sindikalni zaupnik
Tožena stranka tožniku dela preko polnega delovnega časa ni odredila, ampak ga je opravljal zaradi preobilice dela, in ker mu je za opravo dela ponudila ponudila delavko v administrativno pomoč, ki jo je tožnik neupravičeno odklonil, tožnik ni upravičen do plačila ur opravljenih preko polnega delovnega časa.