Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.
taksna obveznost - nadaljevanje izvršbe - dodatno izvršilno sredstvo
Predhodna določba 65. člena ZIZ-E se nanaša le na postopek izvršbe in zavarovanja, medtem ko na obveznost plačila sodnih taks nima vpliva. Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal ZST (Ur.l. RS, št. 20/64), za prehodno obdobje od 1.1.2008 do uveljavitve novega Zakona o sodnih taksah dne 1.10.2008 pa velja določba 75. člena ZIZ-E.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.
odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu - poškodba učenca v šoli
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 144. člena OZ sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar se šola lahko ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Če je do poškodbe prišlo pri preigravanju napadalca in golmana, ki ni pomenilo večje objestnosti v nasprotju s športno igro, takšne poškodbe tudi skrbno nadzorstvo ne bi moglo preprečiti.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje pogodbe - nalog za izpraznitev
Pri prenehanju najemne pogodbe za poslovni prostor na podlagi 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) in na podlagi 28. čl. ZPSPP gre za različna pravna instituta: prvi predstavlja običajno (redno) prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (z odpovedjo), drugi pa, gledano z vidika najemnikovega položaja, prenehanje iz krivdnih razlogov (z odstopom). Trditvena podlaga ene in druge situacije je različna in sodišče ne more na podlagi istih ugotovljenih dejstev zaključiti, da gre hkrati za odstop od pogodbe in za njeno odpoved.
Pri odločanju o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe ni pomembno, zakaj so toženci izpolnili zahtevek. Odločilno je le dejstvo, da so s svojim ravnanjem izpolnili oz. udejanili tisto, kar sta z zahtevo po pravnem varstvu zahtevala tožnika.
Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 155, 163, 163/4, 163/6, 155, 163, 163/4, 163/6.
začasna odredba - začasna odredba v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških med postopkom
Sodišče prve stopnje je preuranjeno sklepalo o (ne)potrebnosti stroškov, nastalih v postopku glede začasne odredbe. Stroški izdaje začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča.
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril - obračunska vrednost zapuščine - napotitev na pravdo - izračun nujnega deleža
Če med dediči ni soglasja o tem, kolikšen del sporne nepremičnine je zakonita dedinja od zapustnika v času njegovega življenja pridobila neodplačno, torej kolikšen del te nepremičnine predstavlja darilo, zapuščinsko sodišče ne more ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine in izračunati nujnih deležev ter ugotoviti, ali so bili ostali zakoniti dediči prikrajšani. V primeru spora o tem dejstvu mora zapuščinsko sodišče tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da se ugotovi, kakšen delež sporne nepremičnine je bil (ne)odplačno pridobljen.
Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Pomanjkljivost, ki se nanaša na listino, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (manjka navedba identifikacijskega znaka, s katerim je nepremičnina, ko gre za etažno lastnino, vpisano v zemljiški knjigi) ni mogoče odpraviti s pozivom na dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga, zato bo morala predlagateljica poskrbeti za ustrezno dopolnitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki bo ustrezalo pravilom ZZK-1 in SPZ.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1, 177/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Na zakonitost ravnanja tožene stranke pred podajo odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožnika seznanila s tem, da poteka zagovor v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To namreč ne pomeni, da ne bi smela naknadno, ko je ugotovila, da so podani pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, podati redne odpovedi.
Z določbo 73. člena ZDR je zakonodajalec vzpostavil institut solidarne obveznosti delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa in nastale zaradi prenosa. To pomeni, da bo lahko tožnik zahteval izpolnitev takšne terjatve od katerekoli izmed toženih strank, ki bi jo sam izbral, svojo terjatev pa bo kljub temu lahko dobil poplačano le enkrat, saj bo, če bo ena od toženih strank v celoti izpolnila obveznost, druga tožena stranka ugovarjala, da je solidarna obveznost prenehala.
ZIZ člen 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
preverjanje podatkov o dolžniku - popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.
Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.