odškodnina - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - kršitev pravice
Zakonsko določeni okvir za odmero odškodnin za kršitve pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja narekuje umestitev vsake takšne kršitve v ta okvir, kjer so najvišje odškodnine namenjene najhujšim oblikam kršitev, najnižje pa najblažjim oblikam takšne kršitve.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril - obračunska vrednost zapuščine - napotitev na pravdo - izračun nujnega deleža
Če med dediči ni soglasja o tem, kolikšen del sporne nepremičnine je zakonita dedinja od zapustnika v času njegovega življenja pridobila neodplačno, torej kolikšen del te nepremičnine predstavlja darilo, zapuščinsko sodišče ne more ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine in izračunati nujnih deležev ter ugotoviti, ali so bili ostali zakoniti dediči prikrajšani. V primeru spora o tem dejstvu mora zapuščinsko sodišče tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da se ugotovi, kakšen delež sporne nepremičnine je bil (ne)odplačno pridobljen.
ZPP člen 247, 247/5, 363, 363/2, 247, 247/5, 363, 363/2.
zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - dopustnost pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca ni posebne pritožbe. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo, ob predpostavki obstoja pritožbenega interesa.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – pogojno zemljiškoknjižno dovolilo
267. člen Stvarnopravnega zakonika je v prehodnih določbah res predpisal, da se vpis v zemljiški knjigi v primeru, ko je bil pred uveljavitvijo tega zakona veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, izvede po pravilih, ki so veljali do tedaj, torej do 1.1.2003. V teh primerih pa je treba uporabiti predpise, ki so veljali pred tem, vendar v celoti.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – nova dejstva – rok za obnovo postopka
Sodišče nima strokovnega znanja s področja psihiatrije, zato ne more samo odločati o tem, kakšno je bilo v določenem obdobju zdravstveno stanje tožnice in kdaj so ji bila znana relevantna dejstva o njeni bolezni oziroma kdaj se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da se je zavedla svoje bolezni in da je bila navedeno sposobna ustrezno uveljaviti pred sodiščem. Šele po ugotovitvi opisanega pa je mogoče presoditi pravočasnost predloga za obnovo postopka, v katerem tožnica kot novo dejstvo navaja svoje zdravstveno stanje.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 155, 163, 163/4, 163/6, 155, 163, 163/4, 163/6.
začasna odredba - začasna odredba v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških med postopkom
Sodišče prve stopnje je preuranjeno sklepalo o (ne)potrebnosti stroškov, nastalih v postopku glede začasne odredbe. Stroški izdaje začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča.
Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 411, 411/1, 411, 411/1.
stiki pod nadzorom - psihična obremenitev
Če se poskus stikov pod nadzorstvom CSD izjalovi ter predstavlja za otroke izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti. Če ne gre drugače, jih je treba ukiniti.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1, 177/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Na zakonitost ravnanja tožene stranke pred podajo odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožnika seznanila s tem, da poteka zagovor v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To namreč ne pomeni, da ne bi smela naknadno, ko je ugotovila, da so podani pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, podati redne odpovedi.
vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Pomanjkljivost, ki se nanaša na listino, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (manjka navedba identifikacijskega znaka, s katerim je nepremičnina, ko gre za etažno lastnino, vpisano v zemljiški knjigi) ni mogoče odpraviti s pozivom na dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga, zato bo morala predlagateljica poskrbeti za ustrezno dopolnitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki bo ustrezalo pravilom ZZK-1 in SPZ.
Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.
delo preko polnega delovnega časa – sindikalni zaupnik
Tožena stranka tožniku dela preko polnega delovnega časa ni odredila, ampak ga je opravljal zaradi preobilice dela, in ker mu je za opravo dela ponudila ponudila delavko v administrativno pomoč, ki jo je tožnik neupravičeno odklonil, tožnik ni upravičen do plačila ur opravljenih preko polnega delovnega časa.
Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
Položaji, ko dolžnik dolguje dobaviteljem, so po temelju različni od položajev, ko dolžnik dolguje upravniku. Gre namreč za drugačno pravno podlago obligacijskega razmerja ter drugačnega upnika, kar pogojuje tudi različen zastaralni rok terjatve. Ko dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, je to iz razloga, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi konsenzualnega pravnega posla. Glede na takšno različnost dolžniških položajev bi bil zato enak zastaralni rok tudi nepravičen.
Pravdne stranke imajo do konca prvega naroka možnost, da postavijo ustrezne trditve in zanje predlagajo dokaze, zato opustitev navedb določenih trditev v dokumentih pred pravdo (prijava poškodbe pri delu, zahtevek zavarovalnici) na dokazno presojo v tožbi podanih trditev ne more vplivati.