Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.
Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.
Pravdne stranke imajo do konca prvega naroka možnost, da postavijo ustrezne trditve in zanje predlagajo dokaze, zato opustitev navedb določenih trditev v dokumentih pred pravdo (prijava poškodbe pri delu, zahtevek zavarovalnici) na dokazno presojo v tožbi podanih trditev ne more vplivati.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.
sprememba delodajalca – direktno sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala, da bi bila njena tožba zoper drugotoženo stranko kot delodajalca prevzemnika dopustna, predhodno vložiti zahtevo za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, saj direktno sodno varstvo v primeru, ko delodajalec prevzemnik krši delovno pravne predpise, ni predvideno. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica tožbo vložila tudi zoper delodajalca prenosnika, pri katerem ji je delovno razmerje prenehalo.
OZ člen 165, 168, 270, 285, 299, 165, 168, 270, 285, 299.
valorizacija delnega plačila - nepremoženjska škoda - zamudne obresti
Valorizacija delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Če je bila denarna obveznost, ki se valorizira, delno plačana, je torej treba valorizirati tudi delno plačilo.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode gredo tožeči stranki od dne, za katerega dokaže, da je tožena stranka z izpolnitvijo obveznosti prišla v zamudo, to pa je v primeru, na podlagi zakona vzpostavljenega odškodninskega razmerja med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovorne zavarovanke takrat, ko tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti.
ZPP člen 247, 247/5, 363, 363/2, 247, 247/5, 363, 363/2.
zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - dopustnost pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca ni posebne pritožbe. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo, ob predpostavki obstoja pritožbenega interesa.
Z določbo 73. člena ZDR je zakonodajalec vzpostavil institut solidarne obveznosti delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa in nastale zaradi prenosa. To pomeni, da bo lahko tožnik zahteval izpolnitev takšne terjatve od katerekoli izmed toženih strank, ki bi jo sam izbral, svojo terjatev pa bo kljub temu lahko dobil poplačano le enkrat, saj bo, če bo ena od toženih strank v celoti izpolnila obveznost, druga tožena stranka ugovarjala, da je solidarna obveznost prenehala.
ZIZ člen 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
preverjanje podatkov o dolžniku - popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu - poškodba učenca v šoli
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 144. člena OZ sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar se šola lahko ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Če je do poškodbe prišlo pri preigravanju napadalca in golmana, ki ni pomenilo večje objestnosti v nasprotju s športno igro, takšne poškodbe tudi skrbno nadzorstvo ne bi moglo preprečiti.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje pogodbe - nalog za izpraznitev
Pri prenehanju najemne pogodbe za poslovni prostor na podlagi 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) in na podlagi 28. čl. ZPSPP gre za različna pravna instituta: prvi predstavlja običajno (redno) prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (z odpovedjo), drugi pa, gledano z vidika najemnikovega položaja, prenehanje iz krivdnih razlogov (z odstopom). Trditvena podlaga ene in druge situacije je različna in sodišče ne more na podlagi istih ugotovljenih dejstev zaključiti, da gre hkrati za odstop od pogodbe in za njeno odpoved.
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 411, 411/1, 411, 411/1.
stiki pod nadzorom - psihična obremenitev
Če se poskus stikov pod nadzorstvom CSD izjalovi ter predstavlja za otroke izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti. Če ne gre drugače, jih je treba ukiniti.