dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril - obračunska vrednost zapuščine - napotitev na pravdo - izračun nujnega deleža
Če med dediči ni soglasja o tem, kolikšen del sporne nepremičnine je zakonita dedinja od zapustnika v času njegovega življenja pridobila neodplačno, torej kolikšen del te nepremičnine predstavlja darilo, zapuščinsko sodišče ne more ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine in izračunati nujnih deležev ter ugotoviti, ali so bili ostali zakoniti dediči prikrajšani. V primeru spora o tem dejstvu mora zapuščinsko sodišče tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da se ugotovi, kakšen delež sporne nepremičnine je bil (ne)odplačno pridobljen.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje pogodbe - nalog za izpraznitev
Pri prenehanju najemne pogodbe za poslovni prostor na podlagi 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) in na podlagi 28. čl. ZPSPP gre za različna pravna instituta: prvi predstavlja običajno (redno) prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (z odpovedjo), drugi pa, gledano z vidika najemnikovega položaja, prenehanje iz krivdnih razlogov (z odstopom). Trditvena podlaga ene in druge situacije je različna in sodišče ne more na podlagi istih ugotovljenih dejstev zaključiti, da gre hkrati za odstop od pogodbe in za njeno odpoved.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – pogojno zemljiškoknjižno dovolilo
267. člen Stvarnopravnega zakonika je v prehodnih določbah res predpisal, da se vpis v zemljiški knjigi v primeru, ko je bil pred uveljavitvijo tega zakona veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, izvede po pravilih, ki so veljali do tedaj, torej do 1.1.2003. V teh primerih pa je treba uporabiti predpise, ki so veljali pred tem, vendar v celoti.
Pri odločanju o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe ni pomembno, zakaj so toženci izpolnili zahtevek. Odločilno je le dejstvo, da so s svojim ravnanjem izpolnili oz. udejanili tisto, kar sta z zahtevo po pravnem varstvu zahtevala tožnika.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.
Položaji, ko dolžnik dolguje dobaviteljem, so po temelju različni od položajev, ko dolžnik dolguje upravniku. Gre namreč za drugačno pravno podlago obligacijskega razmerja ter drugačnega upnika, kar pogojuje tudi različen zastaralni rok terjatve. Ko dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, je to iz razloga, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi konsenzualnega pravnega posla. Glede na takšno različnost dolžniških položajev bi bil zato enak zastaralni rok tudi nepravičen.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – nova dejstva – rok za obnovo postopka
Sodišče nima strokovnega znanja s področja psihiatrije, zato ne more samo odločati o tem, kakšno je bilo v določenem obdobju zdravstveno stanje tožnice in kdaj so ji bila znana relevantna dejstva o njeni bolezni oziroma kdaj se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da se je zavedla svoje bolezni in da je bila navedeno sposobna ustrezno uveljaviti pred sodiščem. Šele po ugotovitvi opisanega pa je mogoče presoditi pravočasnost predloga za obnovo postopka, v katerem tožnica kot novo dejstvo navaja svoje zdravstveno stanje.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Četudi so pri tožnici zmanjšane delovne zmožnosti, tako da lahko opravlja svoje delo le s polovico delovnega časa (kar ustreza invalidnosti III. kategorije), ni upravičena do priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom in pravice do delne invalidske pokojnine, saj je bila prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
potrdilo o izvršljivosti – izvršljivost odločbe – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – razlog za ustavitev izvršbe – ugovorni razlog
V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - krog oseb, poklicanih k dedovanju
Če se je potomec v sporazumu s prednikom odpovedal dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti, se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom. Zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
ZPP člen 277, 318. ZDSS-1 člen 39. ZDR/90 člen 129.
zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti tožbe - stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestilo plače - regres za letni dopust
Sodišče prve stopnje izda (zavrnilno) zamudno sodbo brez predloga strank.
Toženec, ki se je preoblikoval iz s.p. v d.o.o., še naprej odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na čas, ko je še deloval kot s.p..
vročanje - vročanje z nabitjem na sodno desko - vsebina zapisnika - javna listina
Sodišče je toženko vabilo na narok, pošiljka pa se je vrnila z oznako "preseljena", kar je že bilo med postopkom. Tožena stranka bi v tem primeru morala sporočiti sodišču novi naslov in ker ga ni, je sodišče pravilno ravnalo, ko je opravilo vabljenje tako, da je vabilo pritrdilo na sodno desko.
Zapisnik je javna listina in izpričuje vsebino, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožena stranka pa drugih dokazov o nasprotnem ne ponuja.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Dolžnik lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le v primeru, če je (izvršilno) sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Zahtevek v takšnih primerih meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse
Šele potem ko sodišče stranki izda plačilni nalog in jo opozori na posledice neplačila sodne takse, pa ta v roku ni plačana, se lahko šteje, da je vloga umaknjena. Odločitev o zavrženju predloga (brez izdaje plačilnega naloga in opozorila na posledice neplačila) je nepravilna.
ZOR člen 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1.
odgovornost za stvarne napake
Napake, ki so bile odpravljene v okviru garancije, ne pomenijo izključitve pravice tožnice, da od tožene stranke kot prodajalca uveljavlja zahtevek za izročitev druge stvari zaradi napak, saj je bilo ugotovljeno, da vozilo nima tistih lastnosti in odlik, ki se pričakujejo od novega vozila.
Od prodajalca se pričakuje, da bo ob prevzemu pregledal vozilo in zagotavljal, da bo vozilo imelo vse tiste lastnosti, kot se pričakuje od novega vozila, kar pa je, da novo vozilo nima stvarnih napak, kot so bile ugotovljene. Sklicevanje na predhodne preglede (proizvajalca, ob carinjenju, avtoprevoznika) ne razbremeni tožene stranke te obveznosti.
Sodišče stranko oprosti ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani.