Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril - obračunska vrednost zapuščine - napotitev na pravdo - izračun nujnega deleža
Če med dediči ni soglasja o tem, kolikšen del sporne nepremičnine je zakonita dedinja od zapustnika v času njegovega življenja pridobila neodplačno, torej kolikšen del te nepremičnine predstavlja darilo, zapuščinsko sodišče ne more ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine in izračunati nujnih deležev ter ugotoviti, ali so bili ostali zakoniti dediči prikrajšani. V primeru spora o tem dejstvu mora zapuščinsko sodišče tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da se ugotovi, kakšen delež sporne nepremičnine je bil (ne)odplačno pridobljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – racionalizacija poslovanja
Ukinitev določenega oddelka oziroma sektorja zaradi racionalizacije poslovanja je poslovna odločitev delodajalca in hkrati predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dokler terjatev upnika ni v celoti poravnana, je izvršilno sodišče dolžno opravljati izvršbo s predlaganimi in dovoljenimi sredstvi izvršbe. Zato so izvršilni stroški, ki nastanejo do dokončnega poplačila upnika, praviloma potrebni za izvršbo.
Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - nepopolna vloga, vložena po odvetniku
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedene izjave tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog nepopoln. V skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP) pa sodišče nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik, zavrže.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
ZIZ člen 15, 239, 267. SPZ člen 9, 44, 44/2, 217, 217/2.
začasna odredba - verjetnost terjatve - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravdni stroški
Toženec se ne more uspešno sklicevati na zaupanje v podatke zemljiške knjige, če pa je vedel ali bi vsaj lahko vedel, da dejansko posestno stanje ne ustreza zemljiškoknjižnemu.
Ker je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe hkrati s tožbo, torej v pravdi in ne pred začetkom postopka, so stroški, ki so nastali zaradi odločanja o predlogu, ugovoru in pritožbi, sestavni del pravdnih stroškov.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - ugotavljanje pogojev za razglasitev pogrešanca za mrtvega - utemeljenost predloga
Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega, potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo z obsojenci - nepremoženjska škoda - strah - okužba s hepatitisom C - možnost okužbe
Delo z obsojenci je nevarna dejavnost zato, ker paznik ne ve (ne sme vedeti), ali je obsojenec okužen. Tožniku gre le odškodnina za strah do trenutka, ko je izvedel, da je možnost okužbe minimalna.