ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM člen 6, 6/1.
nasilno in drzno vedenje - zasledovanje osumljenca - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dopustni pritožbeni razlog
Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.
V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.
Za presojo, ali je z izročitvijo predmetov na zahtevo policije brez predhodnega pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo kršen ta privilegij in jih je zato treba kot dokaze izločiti, so odločilne konkretne okoliščine vsakega primera predvsem glede testimonialne narave izročenih predmetov.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
Ker gre v predmetni zadevi za fakultativni (in ne obvezni) odvzem motornega vozila, mora sodišče, poleg presoje obstoja navedenih zakonskih pogojev, oceniti tudi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera tak ukrep primeren in nujen za dosego zasledovanega cilja ter ali je podano sorazmerje med posegom v pravice storilca oziroma lastnika odvzetega predmeta na eni strani ter ustrezno koristjo, ki jo pridobimo z uporabo te sankcije za varstvo pravic drugih ali za varstvo javnega interesa, na drugi strani. Gre za uporabo splošnega ustavnega načela sorazmernosti, ki ni pridržano zgolj zakonodajalcu, temveč ga mora uporabiti tudi sodišče, ki odloča v posamičnem primeru.
odgovornost samostojnega podjetnika - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Iz obrazložitve prvostopne sodbe poleg povzemanja vsebine dokazov izhaja, da storilka ni dokazala nobenega ekskulpacijskega razloga ter da njena odgovornost temelji na krivdni odgovornosti njenega delavca. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje ni zavrnilo ZSV v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na trditve obrambe v ZSV in povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - nujna medicinska pomoč - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave - utemeljen sum
Da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol, je lahko sodišče prve stopnje zaključilo le na podlagi naknadno pridobljenega protokola nujne medicinske pomoči ter odgovora SB ... z dne 28. 7. 2023 o prejeti terapiji.
Zagovorniku je pritrditi, da sodišče obdolženca pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi obremenilnimi dokazi ni seznanilo in mu ni omogočilo, da se do njih opredeli. S tem je kršilo njegovo pravico do učinkovite obrambe. Ker gre za dokaze, ki so vplivali na presojo obstoja utemeljenega suma, pritožba utemeljeno zatrjuje tudi, da je uveljavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 ne zahteva presoje oziroma ugotovitve hujšega ogrožanja javnega prometa ali poškodovanja pravne dobrine, temveč zgolj ugotovitev, da je voznik v času dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbeni očitki o pomanjkljivih razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
ZP-1 člen 144, 144/1.. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 4.
hramba zaseženega vozila - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja
V predpisih, ki urejajo to področje, ni nobene podlage za drugačno obravnavanje stroškov, ki so nastali po tem, ko bi lastnik predmete lahko prevzel, pa jih ni. Izvršitelj je predmete hranil na podlagi skladiščne pogodbe, sklenjene med njim in sodiščem, v tem razmerju je zavezanec za plačilo stroškov hrambe sodišče. Sodišče pa jih bo nato po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izterjalo od storilca prekrška.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - zavrženje predloga - pravočasnost predloga - če je zadnji dan roka dan, ko se pri sodišču ne dela - globa
Ker se predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov z delom v splošno korist vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku (v tem primeru Okrajno sodišče), ta pa na dan izteka roka za plačilo globe in tudi še naslednji dan ni delal, je predlog, vložen 3.5.2023, pravočasen.
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1, 136/1-1.. ZFfS-1 člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/1-10, 53/2.
opis prekrška - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - konkretizacija prekrška - ustavitev postopka o prekršku
V izreku odločbe je prekrškovni organ storilcu očital, da je v izreku določenih časovnih in krajevnih okoliščinah skladiščil FFS, ki niso bila registrirana z odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v takem opisu dejanja manjkajo konkretne okoliščine, ki bi ravnanje opredelile kot historičen dogodek, ki ustreza zakonski opredelitvi prekrška po deseti alineji prvega odstavka 53. člena ZFfS-1. Manjka eden od zakonskih znakov, to je, da FFS niso bila skladiščena na način, da se prepeči ogrožanje zdravja ljudi in okolja. Zgolj zapis, da FFS niso registrirana, namreč ne zadošča za konkretizacijo "ogrožanja zdravja ljudi in okolja". Prekrškovni organ je sicer v obrazložitvi navedel okoliščine, ki bi, če bi bile navedene v izreku, lahko ustrezno konkretizirale opis dejanja, vendar to ne zadošča. Skladno z načelom zakonitosti mora že opis dejanja v izreku odločbe vsebovati konkretizacijo vseh zakonskih znakov prekrška, sicer očitano dejanje ni prekršek.
URS člen 22. ZP-1 člen 55, 55/2, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/5, 163, 163/5.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - možnost izjave o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odločanje sodišča
Iz zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da je bil v skladu s 55. členom ZP-1 pred izjavo storilec seznanjen, da se lahko na zapisnik izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, vendar tega ni dolžan storiti, niti odgovarjati na vprašanja, če pa se bo izjavil ali odgovarjal, ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ter je bil tudi seznanjen, da mora v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Ni pa iz zapisnika tudi razvidno, da je storilec želel izjavo podati takoj, čeprav mu je bilo omogočeno, da jo poda v roku petih dni, saj ta okoliščina na zapisniku ni posebej protokolirana.
Sodišče prve stopnje bi moralo pred tem, ko je svojo odločitev oprlo na ogledani videoposnetek, tudi kršitelju dati možnost, da si ga ogleda ter se o njem izjavi, saj ob vložitvi pravnega sredstva z njim še ni bil seznanjen. Enako velja tudi za ostale dokaze, ki jih je sodišče izvedlo, ko je ponovilo dokazni postopek, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da gre za obremenilno gradivo, ki je odločilno vplivalo na presojo utemeljenosti storilčevih navedb v zahtevi za sodno varstvo in zato tudi na zakonitost izpodbijane sodbe.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.
pravočasnost zahteve za sodno varstvo - pravni pouk v plačilnem nalogu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - sestavine plačilnega naloga - zahteva za popravo ali dopolnitev
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrdilo samo listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev. Zato v skladu z ZUP glede potrdila ni možno uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo oziroma sklep. Glede na enotno stališče teorije in prakse upravnega postopka, da potrdilo ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, pritožbeni očitki o poseganju v storilčevo pravico do pravnega sredstva, v predmetnem pritožbenem preizkusu niso utemeljeni.
kršitev javnega reda in miru - zastava - nasilno in drzno vedenje
Pritožba ne more biti uspešna z izpostavljanjem, da pritrjena zastava ni enako kot izobešena zastava, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zastava pritrjena na notranji strani garažnih vrat, ki pa so bila pogosto odprta.
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti njegovim sosedom. Ker pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz prvega odstavka 4. člena ZJRM-1, ki upravičujejo izobešanje tuje zastave, ki je javno vidna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ZSV v zvezi s prekrškom po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 neutemeljena, saj so izkazani vsi objektivni zakonski znaki očitanega prekrška, pritožbeno sodišče pa se glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva strinja tudi z zaključkom, da je storilec očitani prekršek storil hote, torej z obliko krivde direktnega naklepa.
ZP-1 člen 65, 65/4, 114, 114/1, 155, 155/1, 155/1-3.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - zaslišanje storilca - obrazloženost zahteve
Ker se ob tem, ko je storilec vložil neobrazloženo ZSV, iz podatkov spisa pa izhaja, da je storilec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal brez pripomb, sodišču prve stopnje utemeljeno ni pojavil dvom v dejansko stanje, ugotovljeno po prekrškovnem organu v PN z dne 7. 10. 2022, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi storilec pred izdajo sodbe moral biti zaslišan.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravni pouk - popolnost - plačilo polovične globe za prekršek
ZP-1 v določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57.c člena ZP-1 zahteva zgolj pravni pouk v zvezi s pravicami, obveznostmi in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa ne zajema tudi pouka o tem, kolikšen bo znesek globe v primeru neuspeha z vloženo ZSV. Od povprečno razumnega človeka je namreč utemeljeno pričakovati da ve, da bo v primeru neuspeha z vloženim pravnim sredstvom moral plačati celotno izrečeno globo.
ZP-1 člen 66, 66/3, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/1.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - izrek opomina - dopustnost pritožbe - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevi za sodno varstvo le delno ugodilo, in sicer glede izreka nadomestne sankcije, ni pa v izreku odločilo o preostalem delu vložene ZSV po zagovornici storilke, čeprav tako iz razlogov izpodbijane sodbe kot vsebine ZSV izhaja, da je storilka odgovornost v zvezi z očitanimi ji prekrški zanikala. Ker v izreku sodbe sodišče prve stopnje ni zavrnilo ZSV v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZP-1 člen 55, 55/2, 65, 65/4, 68, 155, 155/1, 155/1-6,155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pouk o procesnih pravicah - pravni pouk osumljencu (Miranda) - izjava osumljenca, dana policiji - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - dopolnitev dokaznega postopka - dokazni predlog - izvajanje dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - razlogi o odločilnih dejstvih
Čeprav je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je storilca seznanilo z opisom dejanskega stanja prekrškovnega organa in ga pozvalo na izjavo, same vsebine tega opisa v razlogih sodbe ne povzema, prav tako tudi ne vsebine storilčeve izjave policistu. Poleg tega iz razlogov sodbe izhaja, da se sodišče pri odločanju ni oprlo na storilčevo izjavo policistu, kar nenazadnje navaja tudi storilec sam v pritožbi. Glede na navedeno ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Utemeljeno pa storilec opozarja na to, da sodišče ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagal v svojo korist in da tudi ni pojasnilo, zakaj ni bil izveden. V konkretnem primeru je sodišče izvedlo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, vendar pa dokaznega predloga storilca za pridobitev podatkov GPS gibanja policijskega vozila ni izrecno zavrnilo, niti ga ni izvedlo. Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec, mora v razlogih sodbe argumentirano obrazložiti in pojasniti zavrnitev dokaznih predlogov za izvedbo razbremenilnih dokazov. Le z ustrezno obrazložitvijo bo sodišče zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v storilčevo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave RS. Povedano velja še toliko bolj, ker iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče ta dokazni predlog že začelo izvajati.
Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilke zaradi izpovedbe policista A. A., v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem policista B. B. izhaja zgolj, da njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ter da ni več zaposlen pri policiji, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe.