absolutno zastaranje pregona - uradni preizkus pritožbenega sodišča - nepravnomočna upravna odločba - pogoji za uvedbo postopka - izvedba dokaznega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja
Dejstvo, da v konkretnem primeru obstoj kršitve, ki se obravnava tudi v prekrškovnem postopku, v inšpekcijskem postopku še ni pravnomočno ugotovljen, za prekrškovni postopek z vidika uvedbe tega postopka torej ni pomembno, je pa vsekakor pomembno z dokaznega vidika. Medtem ko daje predhodna pravnomočna odločba v inšpekcijskem postopku sodišču močan argument za pritrjevanje razlogom prekrškovnega organa glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kršitev, zaradi katere teče prekrškovni postopek, pa v primeru še nepravnomočne predhodne upravne odločbe tega argumenta sodišče nima in mora posledično odločilna dejstva ugotavljati in ugotoviti samo. Pri tem ni izključeno, da ugotovitve sodišča sovpadajo oziroma pritrjujejo ugotovitvam prekrškovnega organa, vendar je tak zaključek možen le na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega mora biti kršitelju ustrezno omogočeno, da svoje argumente predstavi sodišču in da se izjavi o vseh (še nepravnomočnih) ugotovitvah in odločbah iz upravnega postopka, ki so podlaga konkretnemu prekrškovnemu postopku (pritožbeno sodišče posebej poudarja, da to niso vse okoliščine iz upravnega postopka, ampak samo tiste, ki predstavljajo zakonske znake prekrška in so v konkretnem primeru odločilne za presojo obstoja prekrška in odgovornosti zanj).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00071942
ZP-1 člen 14b, 65, 65/4, 69, 69/2. ZIN člen 38, 38/1, 38/1-5. ZOdv člen 40, 40/1. ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-2.
prenehanje družbe - redna prostovoljna likvidacija - plačilo globe - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - zaslišanje storilca - inšpekcijski ukrep - posredovanje podatkov
Dejstvo, da se je zoper družbo začel postopek redne prostovoljne likvidacije, nima vpliva na določbo 14.b člena ZP-1, skladno s katero se pravni osebi ne izreče globa.
Pravna oseba in odgovorna oseba sta prejeli vabilo na zaslišanje, v katerem ju je sodišče opozorilo, da bo o zahtevi odločilo brez njunega zaslišanja, če se na vabilo ne bosta odzvali in svojega izostanka opravičili. Na narok se nista zglasili in izostanka nista opravičili. Sodišče prve stopnje je zato imelo v določbi drugega odstavka 69. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 podlago za izdajo sodbe brez zaslišanja in je o zahtevi za sodno varstvo odločilo na podlagi pregleda listinske dokumentacije, ki jo je dokazno ocenilo v povezavi s trditvami storilke v zahtevi za sodno varstvo.
Ker je storilec, ki je dne 9. 3. 2023 postal star voznik, do prejema obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 17. 4. 2023 dosegel le 9 KT, pritožba utemeljeno zatrjuje, da storilec v relevantnem obdobju petega odstavka 202.e člena ZP-1 ni dosegel števila kazenskih točk, zaradi katerega se mu lahko skladno s členom 22 ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vročitev odločbe o prekršku - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Po prejemu pritožbe zagovornice storilca, v kateri le ta zatrjuje, da storilec s tremi odločbami o prekršku (odločba z dne 12. 4. 2022 ter odločbi z dne 15. 9. 2022) ni bil seznanjen, ker mu jih delodajalec ni nikoli vročil, je sodišče prve stopnje pri pristojnih organih opravilo poizvedbe. Iz listin v spisu tako izhaja, da je bila trem navedenim odločbam o prekrških razveljavljena klavzula pravnomočnosti ter da ima storilec na dan 4. 10. 2023 v skupni evidenci kazenskih točk kot star voznik vpisanih 13 KT.
Ob ugotovljenem pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa ni, saj doseženih 13 KT v obdobju dveh let ne utemeljuje izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
Naboja sta bila odkrita in zasežena med izvajanjem varnostnega pregleda prevoznega sredstva po določbah 51. člena ZNPPol, zato policist, ki storilcu ni pred zasegom dal pravnega pouka po 1. alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, ni kršil določb prekrškovnega postopka in dokaz z zasegom nabojev ni dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Zatrjuje, da je bila v vozilu sopotnica, ki jo v pritožbi tudi predlaga za pričo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - pravnomočnost odločbe o prekršku - vrnitev v prejšnje stanje
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi iz predloženega PN izhaja, da je PN z dne 4. 5. 2022 postal pravnomočen dne 31. 5. 2022. Storilec je v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve za sodno varstvo (ZSV) zoper navedeni PN vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prekrškovni organ je navedeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil s sklepom z dne 21. 7. 2022. Storilec je zoper navedeni sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 vložil ZSV (l. št. 69 spisa), o kateri pa do predložitve predmetne pritožbe sodišču druge stopnje, še ni bilo odločeno. Pravnomočnost zgoraj navedenega PN je odločilna za preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1. Pred odločitvijo v zvezi z utemeljenostjo storilčeve ZSV zoper sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 zato sodišče ne more odločiti o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v posledici storitve prekrška v času preizkusne dobe.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/1, 107/2. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja - vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o alkoholiziranosti - javna listina
Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZP-1). Način sestave zapisnika in njegovo vsebino določa ZUP v členih 74. do 79. Vendar pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je obdolženka v postopku uspela dokazati nepravilnost vsebine zapisnika. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je obdolženka zapisnik podpisala, iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi ob podpisu nanj podala kakršnekoli pripombe, policistka A. A. pa je izpovedala, da obdolženka ni mogla spiti ustne vodice tik pred opravo preizkusa alkoholiziranosti. Pritožba tudi z izpostavljanjem, da se obdolženka policistoma ni zdela vinjena ter da je takoj po opravljenem preizkusu policistko vprašala, ali lahko piha znova, pritožbenega sodišča ne prepriča v nasprotno. V kolikor je bila obdolženka na kraju prekrška prepričana, da rezultat preizkusa alkoholiziranosti ni pravilen, bi morala skladno z zahtevano skrbnostjo kot udeleženka cestnega prometa podpis zapisnika, iz katerega izhaja tak rezultat, zavrniti. Le tako bi se lahko stopnja koncentracije alkohola ugotavljala na naslednji zakonit način, to je z etilometrom oziroma z odrejenim strokovnim pregledom (primerjaj prvi in drugi odstavek 107. člena ZPrCP). Poudariti je, da v kolikor se koncentracija alkohola zaradi razlogov na strani voznika ne da ugotoviti z objektivnimi metodami, zakon v dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP predpisuje, da se takemu vozniku poleg globe 1.200 EUR izreče tudi 18 KT. Zato bi ob zakonito izpeljanem postopku o preizkusu alkoholiziranosti ter pravilno sestavljenem zapisniku, podpisanem s strani uradne osebe in voznika, kakršenkoli drug način dokazovanja alkoholiziranosti lahko pomenil nezakonit obid te določbe ZPrCP.
izvrševanje kazenskih sankcij - predlog za odložitev izvršitve - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo.
Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.
Iz listin v spisu ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom navedenega prekrška, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila ogroženo in prestrašeno in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala. Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene, zaključek sodišče prve stopnje, da oškodovanka ni potrdila tega zakonskega znaka uvodoma navedenega prekrška, pa preuranjen.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM člen 6, 6/1.
nasilno in drzno vedenje - zasledovanje osumljenca - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dopustni pritožbeni razlog
Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.
V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.
Zakonodajalec je z določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 zasledoval cilj preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar je dveletno obdobje določeno tudi zaradi uresničevanja načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom, s čimer so storilci cestnoprometnih prekrškov v enakem položaju ne glede na dolžino preizkusne dobe, ki jo je določilo sodišče v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ob tem, ko iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom prekrškov, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila zgroženo in prizadeto in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP člen 155, 155/1, 155/1-8.
nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A, prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A.
Ker je glede na dikcijo prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Prilaga slike kraja prekrška. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
Za presojo, ali je z izročitvijo predmetov na zahtevo policije brez predhodnega pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo kršen ta privilegij in jih je zato treba kot dokaze izločiti, so odločilne konkretne okoliščine vsakega primera predvsem glede testimonialne narave izročenih predmetov.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - nujna medicinska pomoč - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave - utemeljen sum
Da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol, je lahko sodišče prve stopnje zaključilo le na podlagi naknadno pridobljenega protokola nujne medicinske pomoči ter odgovora SB ... z dne 28. 7. 2023 o prejeti terapiji.
Zagovorniku je pritrditi, da sodišče obdolženca pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi obremenilnimi dokazi ni seznanilo in mu ni omogočilo, da se do njih opredeli. S tem je kršilo njegovo pravico do učinkovite obrambe. Ker gre za dokaze, ki so vplivali na presojo obstoja utemeljenega suma, pritožba utemeljeno zatrjuje tudi, da je uveljavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
odgovornost samostojnega podjetnika - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Iz obrazložitve prvostopne sodbe poleg povzemanja vsebine dokazov izhaja, da storilka ni dokazala nobenega ekskulpacijskega razloga ter da njena odgovornost temelji na krivdni odgovornosti njenega delavca. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje ni zavrnilo ZSV v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na trditve obrambe v ZSV in povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.