priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo kazni - dokazilo o plačilu
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi plačal 85,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - skrajna sila - zdravniški pregled
Pogoji za skrajno silo niso podani, ker bi nevarnost, ki je grozila (zamuda na zdravniški pregled) obdolženec lahko odvrnil kako drugače, npr. s klicem v zdravstveni dom, da bo zamudil ali tako, da si naroči prevoz s taksijem.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2. ZCes-1 člen 30, 30/8, 30/8-4, 31a, 31a/7, 31a/7-2.
ekskulpacijski razlog - dolžno nadzorstvo - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - seznanitev delavcev
Določba 2. alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1, na katero se sodišče opira z utemeljitvijo, da je pravna oseba zadostila dolžnosti seznanitve, pride v poštev le takrat, ko pravna oseba pri storitvi istovrstnega prekrška z drugimi povzetimi ukrepi prepreči ponavljanje istovrstnih prekrškov neposrednega storilca, to je v konkretnem primeru voznika oziroma ko pravna oseba pravila, s katerimi je seznanila delavca, tudi sama spoštuje. Sama seznanitev voznika z njegovimi obveznostmi ni dovolj, pomembno je, ali je pravna oseba izdala kakšna posebna navodila, in ali je tudi ukrepala, da do teh prekrškov ne bi prišlo, zato ni nepomembno, da je bil vozniku prevoz odrejen s strani pravne osebe.
ZPrCP člen 13, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55. ZUP člen 80. ZNPPol člen 45, 45/3.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - dokazna ocena listin in zapisnikov - zapisnik kot javna listina
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
V postopku po prvem odstavku člena 8 ZPrCP je breme dokazovanja na storilcu – na lastniku vozila, da le-ta s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva. Skladno z izoblikovano sodno prakso mora namreč storilec za ovrženje zakonske domneve iz 8. člena ZPrCP ne le predlagati materialnopravne dokaze oziroma zanikati prekršek, temveč z aktivnim sodelovanjem storiti vse kar lahko, da sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi.
ZP-1 člen 15, 15/2, 15/3, 42, 42/4.. ZPrCP člen 8, 8/2.
prekrški zoper varnost cestnega prometa - tehnična sredstva - uvedba postopka o prekršku - pravočasnost - odgovornost pravne osebe - odgovorna oseba
Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno.
Sodišče prve stopnje je prekršek, za katerega so bile storilcu izrečene tri kazenske točke, pravilno opredelilo kot hujši prekršek. Ne gre za minorni prekršek, kot napačno meni pritožnik, saj je prehitra vožnja načeloma nevarna, in omejitve hitrosti niso same sebi namen. Prav zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja prehitra vožnja, je zakonodajalec za kršitve po 46. členu ZPrCP tudi predvidel izrek stranske kazni kazenskih točk. Napačno je stališče pritožnika, da pojem hujšega prekrška v zakonu ni določen. Drži, da ZPrCP in ZP-1 nimata posebnega samostojnega člena, v katerem bi bil opredeljen pojem hujšega prekrška, je pa ta, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, oziroma v drugem odstavku 23. člena ZP-1. Pri tem ni pomembno, da gre za člena, v katerih je urejen zaseg vozila. Bistveno je, da je zaseg vozila, enako kot preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mogoč le, če storilec stori hujši prekršek. Ob upoštevanju sistemske razlage predpisa, se določba, ki opredeljuje hujši prekršek, zato nanaša tudi na drugi odstavek 202.e člena.
nedostojno vedenje - nedostojno vedenje na javnem kraju - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku
Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-1, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev po uradni dolžnosti - izrek stranske sankcije - dokončna odločitev - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - zaseg predmeta - vrnitev zaseženega predmeta - kršitev pravice do pritožbe
Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o alkoholiziranosti - javna listina - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - policijski postopek - elektronski alkotest
Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Pri tem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki v 80. členu predpisuje, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganega dokaza ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetega dokaznega predloga, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Le ugotovljena nepravilnost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti omogoča sklepanje, da dejstvo, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, z zapisnikom, katerega vsebino je obdolženka podpisala brez pripomb, ni dokazano.
hitri postopek o prekršku - sprememba odločbe - zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - dovoljenost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 57. ZUP člen 80.
elektronski alkotest - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - naprava - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
zaslišanje priče - pravica do obrambe - izvajanje dokazov - sodelovanje prizadete stranke
Takšno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je storilca najprej obvestilo o zaslišanju obremenilne priče, nato pa mu je možnost, da bi zaslišal to obremenilno pričo odvzelo, dejansko pomeni odvzem oziroma izvotlitev pravice do zaslišanja obremenilnih prič in s tem kršitev pravice do obrambe. Poleg tega izpovedba obremenilne priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti storilca in brez njegove vednosti, čeprav je storilec želel biti obveščen o izvajanju dokazov in pri tem sodelovati, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
vključevanje na prednostno cesto - hitri postopek - pritožba - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da so zaslišane priče izpovedala skladno v zvezi z dejstvom, ali je moral voznik na prednostni cesti zaradi storilčevega vključevanja zavirati. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato take pritožbene navedbe ne sme vsebinsko presojati.