nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
Čeprav je verjeti storilki, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sama utrpela številne negativne posledice in da bo to vplivalo tudi na življenje njene družine, na podlagi takih navedb ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočna sodba - pravno odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih zagovornik obširno polemizira z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitev navedenih sodb in izraža prepričanje, da sodbi temeljita na zmotnih ugotovitvah glede dejanskega stanja ter nepravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek. O odgovornosti storilke za storjene prekrške je bilo pravnomočno odločeno, v okviru predmetnega postopka pa sodišče nima pristojnosti presojati pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku, s katero so storilki izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni
Storilcu ni bila izrečena globa zaradi prekrška prekoračitve hitrosti vožnje, za katero trdi, da jo je plačal, temveč zato, ker ni odgovoril na poziv pristojnega organa države izdaje.
Pritožbene navedbe, da je kazen, ki je predmet priznanja in izterjave v tem postopku, že bila plačana, so tako neutemeljene.
postopek o prekršku proti mladoletniku - izrek sklepa - dejanski stan prekrška
Obrazložitev sklepa o prekršku mora vsebovati tudi razloge o odločilnih dejstvih z navedbo, katera dejstva sodišče šteje za dokazana oziroma za nedokazana in iz katerih razlogov. Dokazna ocena sklepa mora vsebovati obrazložitev tudi o subjektivnem delu dejanskega stanja obravnavanega prekrška, to je o stopnji mladoletnikove krivdne odgovornosti za storitev očitanih prekrškov.
Iz obrazložitve pa ne izhajajo razlogi in dejstva, na podlagi katerih je sodišče zanesljivo (z gotovostjo!) ugotovilo, da je mladoletni storilec storil vseh šest, v izreku pod točko A) navedenih prekrškov, niti iz obrazložitve ne izhaja pravna podlaga očitanih prekrškov. Prav tako pa so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih in sicer o mladoletnikovem subjektivnem delu dejanskega stanja vseh obravnavanih prekrškov, torej o stopnji njegove krivdne odgovornosti pri domnevni storitvi obravnavanih prekrškov, ne glede na dejstvo, da iz izreka izpodbijanega sklepa v skladu z določbo prvega odstavka člena 186 ZP-1 ne izhaja, da je mladoletni storilec spoznan za odgovornega storitve očitanih prekrškov.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu obrambe, če gre za dokaz, s katerim želi obramba dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso relevantna, če je predlagan dokaz neprimeren ali nedosegljiv oziroma če je dejstvo, ki ga želi obramba dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi.
Oba opisa sicer izhajata iz istega historičnega dogodka ter iz istih dokazov, vendar pa so dejstva, ki jih ugotavljata oba organa, bistveno različna, zato obravnavano dejanje prekrška prestavlja le del dejanskega stanja, ki ga zajema tudi očitano kaznivo dejanje, ne glede na to, kako ga je upravičeni tožilec pravno opredelil, saj opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa zajema še očitek o storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, kar je ključen zakonski znak za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki pa ga opis prekrška ne vsebuje.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4.
zahteva za sodno varstvo - javni red in mir - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - neupoštevanje odredbe policista - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa je tekom pritožbenega postopka potekla že 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi absolutno zastaran in je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti glede razloga za ustavitev postopka o prekršku tako, da se postopek o prekršku ustavi zoper storilko iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - kolesar - zakonitost odredbe o pregledu
Ker je v obravnavani zadevi jasno izkazano, da je storilec bil neposredni udeleženec prometne nesreče, je podana situacija iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki pooblašča policista, da udeležencu prometne nesreče odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Namen te določbe je po mnenju pritožbenega sodišča na eni strani v tem, da se udeleženca prometne nesreče na samem kraju ne obremenjuje še s preizkusi, če policist oceni, da bi pri tem težko sodeloval, po drugi strani pa se s tem zagotavlja najbolj zanesljiva ugotovitev dejstev, ki so pomembna pri obravnavanju prometnih nesreč tj. ali je bil udeleženec pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Ker storilka v določenem roku ni odgovorila na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavila, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačane globe v višini 2.742,20 EUR nadomestilo z 28 dnevi zapora.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00054392
ZPNB člen 18, 18-6, 54, 54/1, 54/1-12, 54/3. ZP člen 14, 14/2, 14/2-3.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost pravne osebe - dolžnost seznanitve - prevoz nevarnega blaga - nadzorstvo delodajalca
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da prevoznik ni izpolnil obveznosti iz točke (f) odstavka 1. 4. 2.2.1. ADR sporazuma oziroma 6. alineje 18. člena ZPNB, ker vozilo ni bilo označeno s predpisani tablami. Te obveznosti pa po naravi stvari prevoznik ne more izpolniti drugače kot da to v njegovem imenu izvrši voznik. Slednji bi to v konkretni zadevi storil tako, da bi odpel zatiče in spustil polovico tablic na vsaki strani vozila oziroma odprl na vozilu fiksno nameščene tablice, kot je ugotovil prekrškovni organ, pa voznik tega ni storil. Pravna oseba je tako z izpolnitvijo dolžnosti seznanitve voznika s pravili glede prevoza nevarnega blaga, konkretno s seznanitvijo s tretjim odstavkom 22. člena Prailnika, storila vse, kar je bilo v njeni moči, da do storitve prekrška ne bi prišlo.
zahteva za sodno varstvo - neupoštevanje prometne signalizacije - krivda
Čeprav bi glede na storilčeve trditve v zahtevi za sodno varstvo ter pritožbi, da v času storitve prekrška ni zaznal, da vozi skozi krožno križišče, bilo pravilneje sklepati, da je storilec ravnal s krivdno obliko nezavestne malomarnosti, je vendarle jasno izkazano, da je poleg objektivnih znakov očitanega mu prekrška izpolnil tudi subjektivne znake tega prekrška, torej da je zanj odgovoren.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - res iudicata - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Sodišče je imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk, dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta ne glede na to, ali je bilo v postopku o prekršku storilcu že začasno prepovedana uporaba tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.