Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Pravne posledice odločbe lahko namreč nastopijo šele od pravno veljavne vročitve odločbe. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je torej možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno.
Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
Čeprav bo izvršitev izrečenega ukrepa za storilca imela določene neugodne posledice, le-teh pritožbeno sodišče v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve izrečenega ukrepa ne more upoštevati oziroma na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev tako, da storilcu ne prekliče odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
Iz določbe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi bila odobrena, če bi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o odložitvi izvršitve vedelo za prekršek, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk in bi imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 36 ali več kazenskih točk.
Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 zasleduje legitimen cilj izločitve nevarnih voznikov iz cestnega promet in je zgolj na videz v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva.
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.