Določbo „elektronska registracija v skladu s predpisi“ je zato treba v situaciji, ko naprava ne deluje pravilno ali na njej ni dobroimetja, razumeti tako, da mora cestninski zavezanec ob vstopu na cestninsko cesto (oziroma ko prevozi prvo cestninsko točko) preveriti, ali naprava deluje pravilno in se, če ugotovi, da ne, ustaviti na prvi informacijski cestninski točki in napako odpraviti. Šele če tega ne stori, stori prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. V opisu dejanja v predmetnem plačilnem nalogu je sicer prekrškovni organ navedel, da storilec ni izvedel elektronske registracije in da je bil opozorjen, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, manjka pa konkretizacija zakonskega znaka, to je, da se ni ustavil na prvi uporabniški točki in napake ni odpravil.

Prepričljivosti te dokazne ocene pa pritožba ne more izpodbiti z izpostavljanjem, da iz dokazov ne izhaja, da bi priča C. C. kot voznika videla ravno obdolženca, saj je glede na razloge izpodbijane sodbe izpostavljena priča navedeno potrdila z izpovedjo, da se je ves čas peljala za voznikom ter da je iz vozila na voznikovi strani ravno ob prihodu policistov izstopila oseba, s katero sta policista izvedla nadaljnji postopek, t.j obdolženi. Prav tako pa pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne more ovreči s trditvijo, da je priča A. A. potrdila, da je vozila ona, saj je ocena njene izpovedi kot neverodostojne po sodišču prve stopnje razumna in prepričljiva, ker iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da ne le, da njeno pričanje ni skladno s pričanji policistov in priče C. C. ter listinskimi dokazi v spisu, njeno pričanje ni skladno niti z izpovedjo obdolženca, saj sta glede poti vožnje osebnega vozila po vrnitvi v Celje izpovedovala drugače.