Položaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni enak položaju začasnega zastopnika po 82. členu ZPP. Ni bila torej naloga pritožnika za pregledovanje s strani sodišča posredovane dokumentacije in odločanje, kateri del dokumentacije bo na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj posredoval toženki. Z vsebino teh pisanj se začasnemu zastopniku ni potrebno ukvarjati.
Ker pritožnik v stroškovniku ni priglasil dejanskih stroškov za izdatke, mu je sodišče prve stopnje za tovrstno postavko pravilno priznalo pavšalni znesek.
dogovor o plačilu odvetniških storitev - obseg pooblastila odvetniku - splošno pooblastilo odvetniku - pooblastilo za zastopanje - vrednost točke - izračun nagrade odvetnika - dejanski stroški - generalno pooblastilo - Neobvezujoče smernice za določanje cen odvetniških storitev
Povračilo predpostavlja, da so stranki, ki le tega od nasprotne stranke uveljavlja, (zahtevani) stroški (zaradi plačila pooblaščenca/odvetnika) dejansko tudi nastali. Načeloma strankam sicer ni potrebno zatrjevati niti dokazovati, da so pooblaščenemu odvetniku stroške (nagrado), katerih povračilo uveljavljajo, res poravnali (torej da so imeli s tem dejanske stroške). V konkretni zadevi pa gre za v bistvenem drugačno situacijo, saj je tožnico (ki je tudi sama odvetnica) v postopku zastopala pri njej zaposlena odvetnica, torej odvetnica, katero (že) plačuje iz naslova med njima obstoječega delovnega razmerja.
ZPP člen 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - stroški zastopanja - stroški odvetniških storitev - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede takoj po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Prvi narok v konkretni zadevi je bil izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka. Pritožnici ne pripada posebna nagrada za pripravljalni narok, saj ne gre za posebno storitev.
Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00040378
OZ člen 190, 190/3. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 38, 38/1, 38/4, 38/4-1.
odmera pravdnih stroškov - sklep o stroških - nagrada za delo odvetnika - odvetniška tarifa - predpravdni zahtevek - pojasnila o uporabi tarife - neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je bil zahtevek poslan pooblaščencu, ki je toženo stranko zastopal v pravdnem postopku, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavani zahtevek, in kasneje v tem postopku, ne pa sami stranki, ob tem ko pritožnica niti ne trdi, da je pooblaščenec o zahtevku ni seznanil, ni razlog za nepriznanje nagrade za opravilo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke nedvomno opravila.
Razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe - očitna pisna pomota - aktivna legitimacija - zadnje posestno stanje - parkiranje - pravica do posesti - dobrovernost posestnika - zastopanje stranke po odvetniku - zastopanje več strank
Očitna pomota se lahko pripeti vsakemu, torej tudi ustrezno skrbni stranki. Možnost odprave takšne pomote (katere bistvo je nenamernost, slučajnost) ni časovno zamejena.
Vprašanje pravice do posesti in dobrovernosti le-te je za presojo utemeljenosti zahtevanega posestnega varstva nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040854
ZFPPIPP člen 386, 387, 389a. ZOdv člen 2, 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7, 71a. ZPP člen 87, 87/3. ZIZ člen 15. ZST-1 člen 12, 12/2.
osebni stečaj odvetnika - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvetniško zastopanje - plačilo odvetnika
A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja.
Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodiščem.
Po drugem odstavku 2. člena ZOdv lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa le odvetnik. Kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv je prekršek in je tako zastopanje stranke pred sodiščem proti plačilu v primeru, ko zastopnik ni odvetnik, protipravno in kaznivo. Sodišče pa procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev zastopanja strank pred sodiščem, ne sme dopustiti, saj bi v nasprotnem primeru kot varuh zakonitosti dejansko dopuščalo odvetništvo na črno.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške. Takšno vlogo je potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - protispisnost - odmera stroškov postopka - nagrada za posvet s stranko
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče glede na to, da pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka, ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka).
Bistvena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot pritožba, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki pa v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti, kot že pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog.
Odvetnikom se ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 200 točk.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - uspeh po temelju in višini - odmera odvetniških stroškov - vrednost točke
V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.
Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042345
OZ člen 41, 86. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 14, 16, 16/3, 16/4. ZPP člen 151, 181.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba v notarskem zapisu - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitvena tožba - ugodilna zamudna sodba - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - huda demenca - poslovna nesposobnost - pritožba zoper stroškovno odločitev - odmera odvetniških stroškov - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stanje ob koncu glavne obravnave - oprava storitev - obračunavanje odvetniških storitev
Pogodba, ki jo sklepa oseba, ki nima (dejanske) sposobnosti razsojanja, je nična.
Notarski zapis pogodbe ne ovrže tožnikovih trditev (o nesposobnosti pokojne za razsojanje v času sklepanja pogodbe) tako, da bi bila zaradi tega nujna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Drži pritožbena navedba, da je sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Vendar ker se skladno s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena OT šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, pred zaključkom postopka pa lahko odvetnik zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke, se, če ni zatrjevano in dokazano drugače, šteje, da je odvetnik vse storitve opravil ob koncu postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno za preračun vrednosti obravnavanega predmeta uporabilo vrednost točke 0,60 EUR. Odvetnik se tudi ni skliceval na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, oziroma ni podal predloga, ki bi ga moralo sodišče upoštevati na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odvetniški stroški
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati, saj to v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožba pa je delno utemeljena, kolikor izpodbija II. točko izreka sodbe glede stroškov postopka, saj ima pritožba prav, da se odvetnikom ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/I OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 300 točk. Pritožba pa nima prav, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvetniku tožeče stranke priznalo stroške prihoda na sodišče (kilometrino) in kolikor meni, da bi tožeča stranka morala najti pooblaščenca s sedežem na sodnem okrožju sodišča prve stopnje, saj bi se ob takšni razlagi stranki kršila pravica enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
Materialno procesno vodstvo v nobenem primeru ne more iti tako daleč, da bi sodišče prve stopnje toženo stranko še dodatno pozivalo, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, kar je tožena stranka opustila.
OZ člen 131, 239, 239/2, 240, 246, 768, 768/1. ZPP člen 95. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/3. ZGD-1 člen 253, 265, 266, 266/1, 266/2. ZOdv člen 9, 9/1.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje - mandatna pogodba z odvetnikom - nepredložitev pooblastila za zastopanje - revizijski postopek - trditveno in dokazno breme - delovnopravni spor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odvetnica, ki bi ji morale biti znane stroge posledice v primeru nepredložitve ustreznega pooblastila (takojšnje zavrženje revizije, brez predhodnega poziva k predložitvi ustreznega pooblastila), ni pokazala običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka. V posledici njenega ravnanja je bila revizija zavržena, tožnik pa je s tem izgubil možnost, da bi bila pravilnost in zakonitost sodb nižjih sodišč preizkušena pred revizijskim sodiščem. Kljub temu, da ravnanje toženkine zavarovanke ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti, po presoji sodišča prve stopnje ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost, saj tožnik ni dokazal, da bi z vloženo revizijo uspel.
URS člen 22. ZIZ člen 38, 38/5. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPP člen 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/6.
sklep o zavarovanju - izvršilni naslov - oblika izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov - upnik - pravica do sodelovanja v postopku - ugovor dolžnika - ugovor zoper sklep o zavarovanju - neutemeljen ugovor - izvršilni stroški - sklep o stroških - stroški odgovora na ugovor
Da je materialno pravo sodišče dolžno že samo upoštevati, še ne pomeni, da upnik ni upravičen do stroškov, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljen ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1. ZPP člen 154, 358, 358-5.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - čas odločanja o pravdnih stroških - oprava procesnih dejanj - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 3. 4. 2020, ko je že veljala spremenjena Odvetniška tarifa in je vrednost točke znašala 0,60 EUR. Pri tem ni bistveno, da so bila nekatera procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife. Bistven je čas odločanja sodišča o stroških postopka, takrat je nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037432
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 9, 9/1, 9/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 216, 216/2.
sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - uspeh strank v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni stroški - pravica do povračila odvetniških stroškov - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - povračilo potnih stroškov - stroški kilometrine - odločanje po prostem preudarku - nagrada za sestavo vloge - obrazložena vloga - plačilo odškodnine
Pri odmeri 2 % materialnih stroškov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati polno vrednost odvetniške storitve, ne pa le polovične nagrade. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo, torej odvetniško storitev, ne pa tudi za izdatke za stranko po 11. členu OT.
Metoda ločenega vrednotenja uspeha strank po temelju in po višini je uporabljiva v postopkih, kjer mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.
Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.