CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037828
ZPP člen 7, 154, 154/1, 157, 180, 180/3, 212, 214, 285, 313, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. ZUP člen 281, 300. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. OZ člen 378.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - fikcija priznanja dejstev - stvarna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - nerazumljive navedbe - materialno procesno vodstvo - korekturna dolžnost sodišča - dejanska in pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na trditveno podlago - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - odprava upravne odločbe - napotitev na pravdo - načelo prirejenosti postopkov - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - zapadlost zahtevka - povod za tožbo - odsotnost iz pisarne - plačilo komunalnega prispevka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločanje o utemeljenosti zahtevka - nesklepčna tožba - zamudna sodba
Korektivna dolžnost sodišča v obliki materialnega procesnega vodstva nastopi le v primeru, ko stranka kljub vsej svoji ustrezni skrbnosti spregleda kakšen pomemben dejanski ali pravni vidik zadeve, kar bi lahko vodilo k sodbi presenečenja. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno temu, da bi sodišče namesto stranke oblikovalo trditve.
Dejstvo, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ni sankcionirano s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka (razen v sporu majhne vrednosti), temveč zgolj s fikcijo, da priznava dejanske navedbe tožeče stranke v tožbi. Zato je v kontumacijskem postopku po 318. členu ZPP tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo naloga sodišča, da preveri, ali je glede na ta dejstva zahtevek utemeljen po materialnem pravu, ali je torej sklepčen. Če ugotovi, da zahtevek ni sklepčen, mora postopati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP.
URS člen 22, 29, 29-2. ZKP člen 67, 67/4, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 25, 25-5, 50.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - nadomeščanje odvetnika - substitucija - odvetniški kandidat
Domneva, da odvetnik, za razliko od odvetniškega kandidata, predstavlja v zadostni meri strokovno usposobljeno osebo, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva obdolženca v primerih njegove največje ranljivosti, je izpodbojna le v primerih, katere zajema določba četrtega odstavka 72. člena ZKP; ustrezen status osebe je ključno vodilo državi pri postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti, saj načeloma zagotavlja, da bodo obdolženčeve pravice v postopku ustrezno zaščitene.
Pravice in dolžnosti zagovornika, s katerim obdolženi vzpostavi pooblastilno razmerje, so pretežno identične pravicam in dolžnostim zagovornika, ki ga obdolženemu postavi sodišče v primerih obvezne obrambe; zaključek je logičen, upoštevaje smisel določb o obvezni obrambi v primeru obdolženčeve največje izpostavljenosti. Sodišče prve stopnje pa je prezrlo, da se navedeni situaciji razlikujeta glede subjekta, ki izvorno izbere določenega odvetnika za zastopanje; v prvem primeru je to obdolženi sam (oziroma osebe iz tretjega odstavka 67. člena ZKP), v drugem pa država, kar nujno terja ugotovitev, da ima obdolženčevo soglasje za nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu pomen le v primeru pooblastilnega razmerja. Okoliščina, da država v situaciji obvezne obrambe, s postavitvijo določenega odvetnika za zagovornika po uradni dolžnosti, prevzema odgovornost za zagotavljanje obdolženčevih pravnih jamstev v postopku, ustreznost obdolženčeve obrambe pa je v teh primerih iz razlogov, navedenih v točki 5 te odločbe, vezana na status odvetnika, pretehta težo in pomen tega, da v postopku zagovornik po pooblastilu in zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, opravljata praktično enako nalogo s ciljem delovati v korist obdolženca.
Četrti odstavek 67. člena ZKP, ki določa možnost substitucije odvetnika po odvetniškem kandidatu, se določno nanaša le na pooblaščenega zagovornika; enake možnosti substitucije pa jasno ne omogoča peti odstavek 70. člena ZKP. Enako stališče zastopa tudi pravna teorija (glej Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, str. 163, točka 10).
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preizkus potrebnosti stroškov - meje pravnomočnosti - administrativna dela - potrebno strokovno znanje - stroški izterjave - stroški opomina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 18. 5. 2020 določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako, kot je bilo navedeno v upraviteljičinem predlogu, ki je bil sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Ugotovilo je, da je upraviteljičin predlog v skladu z drugim odstavkom 356. člena ZFPPIPP in da ustrezno upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajne zneske teh stroškov. Ocenilo torej je, da so stroški, ki jih je upraviteljica predvidela pod postavo 6e, potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka je postal pravnomočen. Ponovna, drugačna presoja tega, ali so odvetniški stroški izterjave (pozivi, opomini pred izvršbo itd.) potrebni, ob povedanem ni dopustna, razen v kolikor bi za to obstajali tehtni razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje ob potrjevanju predračuna stroškov ni bilo in ni moglo biti seznanjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00035976
OZ člen 142, 158, 158/2, 171. ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358. ZPrCP člen 93, 93/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 12, 12/2.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost imetnika psa - soodgovornost oškodovanca - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - mladoletni otrok kot oškodovanec - odškodninska odgovornost staršev - protipravnost ravnanja - ravnanje s potrebno skrbnostjo - opustitev dolžnega nadzorstva - ugriz psa - višina odškodnine - soprispevek k nastanku škode - nepravilna vožnja - več izvedencev - neprimeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Ker toženec ni zagotovil dolžnega nadzorstva nad psom, ki je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom status sumljivega psa, je njegovo ravnanje protipravno.
Vožnja tožnika (12-letnika) kot kolesarja po pločniku je bila nepravilna. Zato je imelo tudi tožnikovo ravnanje znake protipravnosti, pri čemer pa je bila zmotno ocenjena višina njegovega soprispevka k nastali škodi.
ZVEtL-1 člen 3, 6, 6/1. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 20. ZPP člen 359. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 22, 23, 24, 25. URS člen 125. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - stroški zastopanja - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - pojasnila o uporabi tarife - razlaga odvetniške tarife - načelo neodvisnosti sodstva - načelo prepovedi reformatio in peius
Določba petega odstavka 17. člena ZOdv se nanaša na vse odvetnike, ki so v sodnih postopkih postavljeni po uradni dolžnosti, torej tudi za odvetnika, ki je v postopku po ZVEtL-1 po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer neznanim naslednikom osebe, ki je umrla ali prenehala.
Ker OT ne določa posebne tarife za nepravdni postopek po ZVEtL-1 niti ta ni izrecno zajet v tar. št. 22, 24 in 25, je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniške nagrade pravilno uporabilo tar. št. 23.
Pojasnil in obveznih razlag odvetniške tarife, ki jih sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki niso objavljena v Uradnem listu, sodišče niti drugi državni organi niso dolžni upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035656
OZ člen 336, 336/1, 346, 352, 352/3, 357, 357/5. ZPP člen 212.
mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaralnega roka - zavarovanje pred odgovornostjo - opustitev dolžne skrbnosti - rok izpolnitve - predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme - neposredna tožba proti zavarovalnici
Zastaranje odškodninske terjatve zoper odvetnika začne teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen. Odvetnik bi moral vložiti predlog za izvršbo v takšnem roku, da bi za stranko lahko dosegel uspešno rešitev - poplačilo v izvršbi. To pa je pred nastopom zastaranja terjatev, na katere bi naj meril predlog za izvršbo.
Dejstvo je, da je odvetnik profesionalna oseba, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem strank v postopkih pred sodišči in se od njega zahteva večja skrbnost pri opravljanju dejavnosti. Navedeno med drugim zajema tudi skrb za pravočasno oddajo vlog in obveščanje stranke o stanju zadev. To pa vseeno ne pomeni, da lahko stranka v nedogled odlaga začetek teka zastaralnega roka, če ostaja povsem pasivna in se kar sedem let ne pozanima o stanju njene zadeve v kateri ne prejme nobenega pisanja s strani odvetnika ali sodišča.
Pri odškodninski odgovornosti odvetnika mora oškodovanec oz. tožnik poleg splošnih predpostavk pogodbene odškodninske odgovornosti dokazati tudi, da so podani pogoji za uspeh z dejanjem, ki ga je odvetnik opustil.
odškodninska odgovornost odvetnika - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje odvetnika - napaka odvetnika - zastarana terjatev - nastop zastaranja - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - izterjava denarne terjatve - uspeh v postopku - materialno dokazno breme - trditveno in dokazno breme stranke - neobstoj vzročne zveze - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za odškodninsko odgovornost odvetnika je potrebno ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika.
Odvetnik je ravnal nedopustno in krivdno, ker kot tožničin pooblaščenec pred nastopom zastaranja terjatve ni vložil predloga za izvršbo zoper njeno dolžnico, čeprav mu je bilo to že v letu 2003 izrecno naročeno, toženec pa je naročilo prevzel.
Utemeljena je pritožbena graja glede ugotavljanja vzročne zveze. V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal. Tožeča stranka je bila tista, ki bi morala za uspeh v postopku s stopnjo pretežne verjetnosti dokazati, da bi bila izvršba uspešna, njena terjatev pa poplačana in so drugačni zaključki sodišča prve stopnje ter navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, pravno zmotne.
Ker je bilo na tožeči stranki, da izkaže, da bi bila izvršba uspešna in ne na tožencu, da izkaže, da temu ne bi bilo tako, izvajanje dokazov, predlaganih s strani toženca, ni bilo potrebno. Ob ugovoru toženca o nedokazanosti tovrstnih trditev tožeče stranke je bilo na njej, da te svoje trditve tudi dokaže z relevantnimi dokazi. Tega pa ni zmogla, celo več, izrecno je izjavila, da izvedbi (s strani toženca) predlaganih dokazov nasprotuje, ker so ti nepotrebni.
Upnik je opravil pisne poizvedbe pri ZZZS ter pridobil uradni podatek o dolžničini zaposlitvi (obveznih zdravstvenih zavarovanj iz naslova zaposlitve). Šele po pridobitvi tega podatka je lahko sprejel odločitev o pripravi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
V tem kontekstu je šlo za predhodno in samostojno storitev odvetnika, zato ni pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da so te poizvedbe že zajete v določbah OT, ki urejajo vložitev predloga za izvršbo oziroma nadaljevanje izvršbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033133
OZ člen 275, 981, 981/3, 984, 984/2, 984/3, 988. ZD člen 142, 142/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
pogodba o življenjskem zavarovanju - upravičenec do zavarovalnine - pogodba v korist tretjega - zavarovalna pogodba v korist tretjega - izplačilo zavarovalne vsote - nastop zavarovalnega primera - smrt sklenitelja zavarovanja - odpoved dedovanju - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedič - poplačilo kredita - pripoznava obveznosti - zakonita subrogacija - sprememba vrednosti točke
Upravičenci pridobijo pravico do zavarovalnine neposredno na podlagi sklenjene pogodbe ob nastopu zavarovalnega primera (smrti zavarovalca) in ne kot dediči iz zapuščine; zavarovanje v korist tretjega pomeni pogodbo, katere dospelost je odložena do trenutka smrti pogodbene stranke, zaradi česar ne govorimo o dedovanju/dediščini.
Dolžnik lahko pripozna zgolj obstoječo (in torej ne neobstoječe, kot to glede tožnice velja v konkretnem primeru) obveznost, pripoznava (po določbah OZ) pa ima učinke zgolj glede morebitnega (pretrganja) zastaranja.
Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Nanj torej po samem zakonu (brez posebnega pravnega akta, s katerim bi jih dedič prevzel) preidejo tudi vse zapustnikove obveznosti/dolgovi (izjema so le tiste, ki s smrtjo zapustnika ugasnejo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00034827
ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1, 163, 163/3, 166, 166/1, 328, 332, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 359, 366. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. OZ člen 190, 190/3, 311. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pritožba zoper sklep o stroških postopka - sprememba sodbe v pritožbenem postopku - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - načelo uspeha v pravdi - ločitev uspeha po temelju in višini - uspeh po višini - ugotavljanje obsega škode - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - obrazložitev stroškovne odločitve - nepriznani stroški - pravilna uporaba materialnega prava - prepoved reformatio in peius - vrednost spornega predmeta - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - vrnitev zadeve v ponovni postopek - vštetje nagrade - nagrada za narok - plačilo stroškov postopka - pobotni ugovor v pravdi - pravočasnost ugovora pobotanja - časovne meje pravnomočnosti - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep
Katerih priglašenih stroškov strankama ni priznalo, sodišče prve stopnje v sodbi sicer ni izrecno navedlo, vendar pa veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi, poleg tega pa te vrste odločitev tudi nimajo zavrnilnega dela.
Tožnik kljub priznanju dodatnih stroškov postopka zaradi predhodno nepravilno (preveč) priznanih stroškov postopka in toženkinega utemeljeno uveljavljenega pobotnega ugovora v končni fazi ni upravičen do višjega, temveč celo do nekoliko nižjega skupnega zneska stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00035979
OZ člen 6, 6/2, 104, 104/2, 104/4, 171, 243, 768, 768/1, 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 11, 11/1, 11/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - sklenitev pogodbe o finančnem leasingu - predpogodba - bistvene sestavine predpogodbe - rok - jasno pogodbeno določilo - razveza predpogodbe - napačno pravno mnenje - protipravnost - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - višina škode - zmanjševanje škode - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - nastanek zavarovalnega primera - splošni pogoji - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - izbira metode cenitve
Odškodninska odgovornost odvetnika je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, ki se presoja po pravilih OZ o mandatni pogodbi in ZOdv.
Odvetnikova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja (drugi odstavek 6. člena OZ).
Prvi toženec je ravnal protipravno, ker tožnice pri izdelavi pravnega mnenja, ki je bilo vezano na Predpogodbo, ni opozoril na jasno določbo, po kateri ta zaradi poteka roka ni bila več zavezujoča.
Izpolnitev Predpogodbe je bila res dogovorjena kot sklenitev glavne pogodbe med prodajalcem in tožnico kot kupovalko. Vendar pa način izpeljave plačila dogovorjenega pogodbenega zneska nepremičnine z leasing financiranjem, po vsebini ni bil nič drugačen od namena, ki sta ga zasledovali pogodbeni stranki pri sklenitvi Predpogodbe, to je izročitev nepremičnine tožnici, kar se je dejansko na podlagi navedenih pogodb tudi zgodilo.
Ni bila dolžnost tožnice, da bi se po prejemu pravnega mnenja svojega odvetnika, posvetovala bodisi s katerim drugim odvetnikom (zahtevala drugo mnenje), bodisi se spustila v spor z G. F. Izrecno je bilo namreč v mnenju navedeno, da bi bila dolžna, če bi jo G. F. tožil na sklenitev glavne pogodbe, plačati še dodatne sodne stroške v znesku preko 20.000,00 EUR. Zato izvedeni dokazni postopek ne daje podlage za sklepanje o deljeni odgovornosti pravdnih strank.
Prvi toženec je dal konkretne pripombe na izvedensko mnenje v točkah a do c (druga stran omenjene pripravljalne vloge), ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi v celoti, z izjemo nepojasnjenega prilagoditvenega indeksa datumu sklenitve pogodbe 10+, upoštevalo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker ni zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja.
Po oceni sodišča druge stopnje morata biti za nastanek zavarovalnega primera kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za tako imenovano teorijo uveljavljanja zahtevkov). To pa pomeni, da je prva vložitev odškodninskega zahtevka zavarovalni primer ali zahtevkovni sprožilec. Zavarovalnica torej ne nudi zavarovanja za vsako nestrokovno ravnanje odvetnika, ampak le za tisto, ki ima za posledico (pravočasno) postavljen odškodninski zahtevek (prvi odstavek 964. člena OZ).
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00033826
ZZZDR člen 59. ZPP člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 346. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. ZOdv člen 17. ZBPP člen 46.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skupna lastnina - nemožnost uporabe - neupravičena pridobitev koristi - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - uporaba vozila - višina uporabnine - tržna najemnina - neposredno zaslišanje izvedenca - procesni pobot - darilo zakoncema - darilo enemu od zakoncev - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za narok - urnina - obvezna razlaga odvetniške tarife - redna brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS - pobotanje pravdnih stroškov
Toženec je dolžan plačati tožnici uporabnino za čas, ko je imel po prenehanju njune zunajzakonske skupnosti skupno osebno vozilo v posesti, tožnica pa ga kljub njeni želji ni mogla uporabljati. Glede višine uporabnine se je sodišče utemeljeno oprlo na mnenje izvedenca o tem, koliko je znašala tržna najemnina za uporabo najetega osebnega vozila v spornem obdobju.
Sodišče ni vezano na obvezno razlago Odvetniške zbornice, temveč le na sámo tarifo, Ustavo RS in zakone.
ZOPNI člen 5, 5/2. ZDavP-2 člen 68a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
finančna preiskava - premoženje nezakonitega izvora - premoženjska razmerja - družinski člani - zakonska domneva - nesorazmernost - metodologija - gotovinsko poslovanje - posojilo - prikrita posojilna pogodba - nakup nepremičnin - davčni organ - davčni spor - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - slovenski računovodski standardi - dokazno breme - dokazna ocena - listinski dokaz - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokaz s sodnim izvedencem - povrnitev pravdnih stroškov - samostojna storitev odvetnika
Domneva se, da sporno premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, kar velja tako glede stanovanja kot motornih vozil in gotovine, ki so predmet obravnavanja v tem pravdnem postopku. Dokazno breme, da je bilo sporno premoženje pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, je prešlo na tožence in so očitki, da naj bi šlo za prehudo dokazno breme, neutemeljeni.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00032518
ZIZ člen 59, 60. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - zavarovanje posojila - komisorni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo enakosti orožij - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje ugovore toženk v smeri pomanjkanja trditev in njihove navedbe, da je bil nakup financiran iz dolžničinega posebnega premoženja, bi moral tožnik svoje trditve, ki sicer predstavljajo le prepis zakonske določbe, konkretizirati (vsaj) s trditvami, na kakšen način sta z dolžnico pridobivala sredstva z delom (trditve glede zaposlitve, opravljanja dejavnosti, ipd.) in v kakšni višini. Izvedba dokazov pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.
Stališče, po katerem bi ena stranka (tožnik) imela možnost v postopku vložiti dve vlogi, nasprotna stranka pa le eno, nasprotuje načelu enakosti orožij v kontradiktornem pravdnem postopku in mu zato ni mogoče slediti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035608
ZOdvT člen 12, 36. ZOdv člen 7, 7/4. ZBPP člen 48. ZPP člen 359.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank - zmotna uporaba materialnega prava - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera odvetniških stroškov - znižana nagrada - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča - pristojnost organa - prepoved reformatio in peius
Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.
Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - poprava predloga - navezava stika z odvetnikom - zastopanje stranke po odvetniku - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je regulacijska začasna odredba omejena le na izjemne in nujne primere. Tudi glede preprečitve uporabe sile, na katero se tožnica sklicuje, ji je pravilno pojasnilo, da namen začasne odredbe ni preprečitev uporabe sile s strani tožnice.
Druga alineja 1. točke tar. št. 39 OT opredeljuje storitev odvetnika, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojno storitev) in daje odvetniku upravičenost do samostojnega plačila, " posveti, nasveti in mnenja za pripravo ter udeležbo na konferencah in sestankih." Torej kot storitev posveta, nasveta in mnenja, ki ga nudi odvetnik stranki za njeno udeležbo na konferencah in sestankih. Takšno razlago, potrjuje tudi Obvezna razlaga 1. alineje 1. točke iste tarifne številke, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS na seji 9. 2. 2016, ko opredeljuje vsebino določila 1. alineje 1. točke 39. tarifne številke OT kot določila, ki določa vrednost odvetnikove storitve posveta s stranko.
Enakost pred zakonom po 14. členu Ustave RS zahteva enako obravnavanje enakih položajev. Položaja pooblaščenca nasprotnega udeleženca in izvedenca v predmetnem nepravdnem postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih nista niti enaka niti primerljiva. Zato tudi njuno upravičenost do plačila urejajo različni predpisi.
Po določilih 61. in 68. člena ZDZdr spada delovanje odvetnikov v postopkih sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, v okvir obveznega zastopanja zadržanih oseb in se financira iz sredstev proračuna (sodišč). Po določilu petega odstavka 17. člena ZOdv pa je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Navedena zakonska ureditev zmanjšane upravičenosti odvetnikovega plačila pritožbenemu sodišču ne vzbuja pomislekov v njeno nasprotnost z določbami Ustave RS, ki jih in kot jih izpostavlja v pritožbi pritožnik.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035327
ZPP člen 155. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/7, 46, 46/3.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - ničnost dogovora
Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.