CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027960
ZPP člen 214, 251, 252, 253, 254, 286, 337. OZ člen 169, 179. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - predhodno zdravstveno stanje - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - izgubljeni zaslužek - odvetniška dejavnost - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna - samostojni podjetnik - sukcesivno nastajajoča škoda - obseg poslovanja - fiksni in variabilni stroški - dohodnina - dopolnitev izvedenskega mnenja - akontacija dohodnine - stroški prevoza
Ob ugotovitvi, da tožnik kljub predhodni okvari in operaciji hrbtenice v letu 2010 vse do predmetnega škodnega dogodka ni imel nikakršnih težav, ki bi kakorkoli kazale na povezavo z operacijo v letu 2010, niti ni bilo potrebno nobeno dodatno zdravljenje, predhodnih nemih degenerativnih sprememb ni mogoče šteti kot pravno relevantnega sovzroka v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
V primeru izvajanja poslovne dejavnosti, ki jo izvajajo zasebniki oziroma samostojni poklici, kakršen je tudi poklic odvetnika, letni podjetnikov dohodek predstavlja letno plačo odvetnika, v breme katere se obračuna dohodnina. Škodo v višini izgubljenega dobička je zato mogoče določiti (kvantificirati) šele po koncu vsakega poslovnega leta za preteklo leto. Njegov izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, to so variabilni stroški. Ali povedano drugače: škoda je enaka dohodku odvetnika, povečanem za fiksne stroške, tj. tiste, ki tožniku nastajajo ne glede na obseg poslovanja.
spor majhne vrednosti - pomota v imenu - fizična oseba - odvetnik - odvetnik kot stranka postopka - pravica do izjave
Tožena stranka je bila fizična oseba, ki je sicer tudi odvetnik. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in po ugovoru nadaljevalo postopek kot v pravdi. Ker je tožena stranka podala ugovor kot odvetnik, je v uvodu sodbe prišlo do pomote in je sodišče v sodbi zapisalo toženo stranko odvetnik. Sedaj v pritožbi trdi, da je napačna oseba, saj je v izreku sodbe zapisan toženec kot odvetnik. Ker v izreku sodbe sodišče vzdrži v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tam pa je prava oseba, ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb ZPP. V nadaljevanju postopka pa bo sodišče prve stopnje napako iz uvoda sodbe odpravilo, saj gre za pomoto.
popravni sklep - vrednost točke - odmera stroškov in nagrade odvetniku
Napaka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče, ni takšne vrste, zato je ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom.
Ker je tožena stranka zahtevala povrnitev po 6. 4. 2019, je vrednost odvetniške točke že znašala 0,6 EUR. Glede na takšno vrednost odvetniške točke je treba tudi opraviti presojo, v katerega od razredov odvetniške tarife spada storitev odvetnika tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028078
ZGD-1 člen 505. ZOdv člen 9, 11, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 82, 82/1, 126, 168, 768, 768/1, 768/2, 1050, 1050/1.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - mandatna pogodba - odvetniško zastopanje - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neskrbno ravnanje odvetnika - pojasnilna dolžnost odvetnika - opustitev opozorila - očitno neutemeljena tožba - pravdni stroški po uspehu - predpostavka za vložitev tožbe - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - izvensodna poravnava z zavarovalnico - res transacta - razlaga pogodbe - učinek inter partes - pogodba v korist tretjega
Toženec (odvetnik) je odškodninsko odgovoren zato, ker njegovo ravnanje ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti. Po lastnih navedbah se je zavedal očitne neutemeljenosti vložene tožbe, prav tako tudi vseh (stroškovnih) posledic vložitve takšne tožbe. V takšnih okoliščinah bi toženec kot odvetnik tožnice moral poskrbeti, da bi tožnica razumela, da je tožba neutemeljena, zakaj je neutemeljena ter kakšne so posledice vložitve očitno neutemeljene tožbe (plačilo pravdnih stroškov nasprotne stranke in sodne takse).
stroški postopka - odmera stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Zmotno je materialnopravno stališče pritožbe, da bi smelo sodišče prve stopnje novo vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) uporabiti le za stroške, nastale po dnevu, ko je začela veljati nova vrednost točke (dne 6. 4. 2019). Po utrjenem stališču sodne prakse obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo s sklepom dne 9. 5. 2019, ko je že veljala nova vrednost točke, zato je pri odmeri stroškov tudi pravilno uporabilo vrednost točke 0,60 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00026750
ZIZ člen 3, 32, 32/1, 34, 34/2, 257, 257/1, 259, 259/2, 260, 260/1, 260/1-4. ZOdv člen 9a. ZPP člen 7, 344.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba - priviligirane terjatve - preživnina - sredstvo zavarovanja - odvetnik kot stranka postopka - poslovni račun - fiduciarni račun odvetnika - dopustnost zavarovanja terjatve - obseg zavarovanja - omejitev zavarovanja - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - stroški odgovora na pritožbo
Glede dopustnosti izvršbe ali zavarovanja na poslovni račun dolžnika, ki je odvetnik, je treba slednjega obravnavati smiselno enako kot podjetnika posameznika, pri čemer denarna sredstva na poslovnem računu odvetnika hkrati predstavljajo premoženje fizične osebe. Zavarovanje na denarna sredstva na poslovnih računih dolžnika zato ni nedopustno, ni pa mogoče dovoliti izvršbe oziroma zavarovanja na odvetnikov fiduciarni račun.
Predlog za omejitev zavarovanja le na sredstva na osebnem računu pri OPP ne predstavlja obrazloženega predloga, saj dolžnik svojih navedb ni ustrezno specificiral in v utemeljitev tudi ni predložil ustreznih dokaznih sredstev, temveč le pavšalno navaja, da že zavarovanje na njegove osebne račune, ki jih ima odprte kot fizična oseba, zadošča za zavarovanje plačila preživninske terjatve. S predlaganim zaslišanjem pa dolžnik pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.
stroški pravdnega postopka - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - nagrada za narok - pripravljalna vloga - nepotrebni stroški
Ker je toženka v pravdnem postopku v celoti uspela in je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ji mora tožnica povrniti tudi njene stroške izvršilnega postopka.
spor zaradi motenja posesti - stroški postopka - sklep o stroških postopka - nagrada za odvetniške storitve - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Tožeča stranka je upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 300 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo – v sporu zaradi motenja posesti – predvidena odvetniška nagrada za opravljeno odvetniško storitev.
Po določilu prvega odstavka 83. člena ZPP ima začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi toženi stranki, v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica ni odvisna od izida pravde.
ZPP člen 115, 115/1, 213, 213/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
oprava naroka v odsotnosti stranke - prepozen predlog za preložitev naroka - neupravičen razlog za sklepanje, da bo narok preložen - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - priznana dejstva - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - pavšalni znesek stroškov
Za opravo naroka za glavno obravnavo v odsotnosti toženca so bili izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil pravilno vabljen, predlog za preložitev naroka pa je poslal prepozno, pri čemer ni izkazal, zakaj ga ni mogel podati pravočasno.
Zavrnitev dokaznega predloga toženca za njegovo zaslišanje ne pomeni bistvene kršitve postopka, saj toženec ni podal konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZOdvT člen 14, 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3102, 3220. ZPP člen 154, 155, 157, 165.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku
V primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišča prve stopnje, je nagrada za narok v ponovljenem postopku priznan strošek (opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife).
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-2, 51, 51/2. ZOdv člen 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - strošek kilometrine
V drugi zadevi je pritožnik priglasil le stroške, povezane s potovanjem v eno smer, zato je v predmetni zadevi upravičen do povračila priglašenih stroškov, povezanih s potovanjem v drugo smer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026042
OZ člen 179. ZPP člen 154, 325, 325/1. ZOdvT člen 3, 3/2.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - izvedenec medicinske stroke - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - III. kategorija invalidnosti - telesna okvara - degenerativne spremembe - sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - stroški postopka - stroški izvedenca - uspeh v pravdi
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so glavne tožnikove težave danes posledica vnetja medvretenčnega prostora in ne degenerativnih sprememb, ki ne povzročajo okvar perifernih živcev. Pritožbeni očitek toženke in stranskega intervenienta, da bi bilo treba dosojena zneska odškodnine znižati, je zato neutemeljen.
Tožnik tožbenega zahtevka ni nikoli modificiral, niti ni trdil, da gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo treba odločiti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o (edinem) postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glasil na 52.000 EUR nepremoženjske škode.
Stroški izvedencev so pravdni stroški in delijo usodo ostalih stroškov ter se presojajo po uspehu v pravdi.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-2, 39. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZNP člen 7, 7/1.
nagrada za posvet s stranko - pregled dokumentacije - obvestilo stranki - nagrada za zastopanje na naroku - stroški postopka mediacije
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo odvetniško nagrado za posvet s stranko, pregled dokumentacije in obvestila stranki. Gre za opravila, ki niso samostojna, nagrada zanje pa je zajeta v priznanih nagradah za vložitev odgovora na predlog in zastopanje na naroku, saj teh opravil brez posveta s stranko in študija zadeve s pregledom dokumentacije ni mogoče opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023355
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 111. ZPP člen 347, 347/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 11, 11/3.
pogodba o štipendiranju - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - zahteva za vračilo sredstev - vrnitev štipendije - zaposlitev štipendista - obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravočasna izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - fiksen rok - rok kot bistvena sestavina pogodbe - prekoračitev roka - prenehanje pogodbe - učinki razvezane pogodbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - kršitev pogodbe - namen pogodbe - stroški postopka - urnina
Pogodbeni dogovor o izpolnitvenem roku še ne pove ničesar o naravi tega roka. Tožnik ni zatrjeval drugega namena pogodbe, kot se ponuja iz besedila pogodbe, tj. zagotoviti zaposlitev štipendirane študentke pri tožencu, zamuda roka sama po sebi pa še ne pomeni, da ni mogoče doseči izpolnitve tega namena. Besedilo pogodbe – drugega pa tožnik ni uveljavljal – ne daje podlage niti za sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Glede na toženčevo ravnanje pa ni bilo pričakovati, da bo svojo obveznost izpolnil, četudi bi mu bil dan primeren dodatni rok. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je vedel, da je pogodbeni rok za zaposlitev štipendistke vezan na zaključek študija na prvi bolonjski stopnji. Iz prošnje za odlog, poslane dan pred zaključkom študija, pa ne izhaja le njegovo vedenje o tem, kdaj prične teči rok za izpolnitev pogodbene obveznosti, ampak je izrecno navedena tudi namera o zaposlitvi štipendistke po zaključku naslednje študijske stopnje. Pri tem stališču je vztrajal tudi v odzivu na tožnikovo zahtevo za vračilo sredstev. Ker ni bilo pričakovati, da bo toženec v dodatnem roku izpolnil svojo pogodbeno obveznost, je tožnikova izjava o odstopu od pogodbe, konkludentno izražena v zahtevi za vračilo danih sredstev v januarju 2016, pravno učinkovita. Zaposlitev štipendistke dve leti in tri mesece kasneje ne predstavlja izpolnitve pogodbe.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00024317
ZBPP člen 30, 30/6, 41, 46, 46/3. ZPP člen 117, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. URS člen 22. ZMCGZ člen 12.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - brezplačna pravna pomoč - potrebni in koristni stroški - alternativno reševanje sporov - mediacija - načelo prostovoljnosti
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026788
OZ člen 131, 239, 246. ZPP člen 350, 350/2, 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.