OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023017
OZ člen 179, 299, 299/2, 378. ZOdv člen 17.
odmera pravične odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba kolena - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - tek zakonskih zamudnih obresti - zamudne obresti od nepremoženjske škode - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odmera odvetniških stroškov
Odmera pravične denarne odškodnine za zvin desnega kolena s posledičnim raztrganjem ene tretjine lateralnega miniskusa.
Zapadlost terjatve in zamuda namreč nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude. Po 378. členu OZ namreč zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. V zamudo tožnik pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Ta pa je pri odškodninskih terjatvah vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo (drugi odstavek 299. člena OZ).
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po Zakonu o odvetništvu.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00022037
ZPP člen 343, 343/4. OZ člen 393, 393/3, 406. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - stroški postopka - deljiva obveznost - odvetniške storitve - zastopanje več strank - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - sosporništvo - dejanska in pravna podlaga - tožbeni temelj
Res je, da v predmetni zadevi zahtevki tožnice zoper vse tri tožence primarno temeljijo na istem sklopu pravno pomembnih dejstev, to je na (zatrjevanem) premoženju nezakonitega izvora prvega toženca, kot primarnega subjekta po ZOPNI. Vendar pa se kot kvalifikatorni element zahtevkov zoper drugega toženca in tretjo toženko pojavi nov sklop pravno pomembnih dejstev, ki je časovno in krajevno neodvisen od pravotvornih dejstev tožbenega temelja zoper prvega toženca, to je neodplačen prenos premoženja. Ti kreirajo novo kvaliteto, in sicer drugačno dejansko stanje. Stališče sodišča prve stopnje, da so pravdni stroški, odmerjeni prvemu tožencu, zvišani za 20% v delu, v katerem gre za odvetniške storitve, skupni stroški vseh tožencev, je tako zmotno. Gre za stroške prvega toženca, ki mu pripadajo v celotni odmerjeni višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021933
OZ člen 75, 131, 131/1, 768. ZOdv člen 12.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pravno svetovanje - pooblastilno razmerje - protipravnost ravnanja - prenehanje mandatnega razmerja - trajanje mandata - odpoved pooblastila - vzročna zveza - kršitev mandatne pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe
Kadar je prevzemnik mnenja, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja, mora slednjega na to opozoriti in zahtevati nova navodila. Odvetnik je ravnal korektno, ko je tožnici predstavil svoje stališče glede zastaranja odškodninskega zahtevka, nato pa je prišlo do njunega razhoda, prevzema dokumentacije in odpovedi (oziroma morebiti preklica) pooblastilnega razmerja. V skladu z 12. členom Zakona o odvetništvu lahko stranka pooblastilo v vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove, zato takšnega ravnanja tudi ni mogoče šteti kot nedopustnega. Ker pooblastilnega razmerja torej ni bilo več, odvetnikova nevložitev tožbe zoper odvetnico B. in odgovornostno zavarovalnico ne predstavlja kršitve dolžnosti iz mandatne pogodbe ali pravil odvetniške stroke oziroma etike.
začasni zastopnik - nagrada zakonitega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - pravdni strošek - predlog za postavitev začasnega zastopnika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, v obravnavani zadevi pa odvetnica (začasna zastopnica) tudi ne izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, zato ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 17. člena ZOdv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00022103
ZNP člen 35, 35/5, 37, 104. ZPP člen 155, 184. ZDen člen 71. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 18, 18-1, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - sprememba predloga v nepravdnem postopku - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Poudarek v nepravdnem postopku ni na predlogu, ampak na ureditvi razmerja med prizadetimi osebami. Navedeno pomeni, da tudi če predlagatelji predloga v konkretni zadevi ne bi spremenili, to ne bi bila ovira za odločitev, kot jo je sodišče prve stopnje sprejelo, oziroma ne bi bil razlog za zavrnitev prvotnega predloga.
Plačilo predujma pomeni zgolj založitev stroška za izvedbo dokaza s strani ene stranke (udeleženca). Kot tako nima nobenega vpliva ne na to, katera stranka (udeleženec) bo ta strošek dejansko nosila na koncu, niti ni možno takšnega plačila upoštevati kot (delnega) plačila stroškov postopkov, ki jih je dolžna na koncu postopka ena stranka (udeleženec) povrniti drugi.
Glede na 104. člen ZNP je povračilo skupnega zneska stroškov, do katerega so predlagatelji upravičeni, med posamezne udeležence razdeljeno ob upoštevanju razmerja parcel, ki jih je posamezen od njih (na podlagi odločb izdanih v tej nepravdni zadevi) dolžan vrniti predlagateljem oziroma zanje plačati odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00022102
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 163, 236a, 286b. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - redno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - dobra vera - javno dobro - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z ogledom - pisna izjava priče - raziskovalna dolžnost - zemljiškoknjižno stanje - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - zloraba pravice - stroški postopka
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice.
Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo.
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - samostojna storitev odvetnika - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - pojasnila o uporabi tarife
Sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021488
ZPP člen 158, 163, 163/7. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 39, 39-1, 39-2. ZBPP člen 44, 46.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - odmera odvetniških storitev - konferenca s stranko - pregled listin - samostojna storitev odvetnika - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odmera pravdnih stroškov - višina zneska - pravna podlaga za odmero - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Sodišče prve stopnje je v okvir priznanih pravdnih stroškov tožene stranke nepravilno zajelo stroške za konferenco s stranko po tarifni številki 39/1 Odvetniške tarife (OT) in za pregled listin po tarifni številki 39/2 OT. Obe storitvi sta bili opravljeni v zvezi s sestavo odgovora na tožbo (za potrebe sestave odgovora na tožbo), kar pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta že zajeti v storitvi po tarifni številki 19/1 OT. Tožena stranka zato ni upravičena do povračila stroškov za navedeni storitvi tudi po tarifni številki 39 OT.
Podlago za odmero pravdnih stroškov predstavlja tudi določba petega odstavka 17. člena ZOdv, skladno s katero je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021931
ZPP člen 359. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZFPPIPP člen 300, 300/4.
izpodbojni zahtevek - vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka - prepoved reformatio in peius - kapitalizirane obresti - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno), ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega.
Ker je sodišče upoštevalo razveljavljeni del prve sodbe in prijavo terjatve v stečaju (kjer je tožnica prijavila 357.309,83 EUR glavnice in 11.564,44 EUR obresti), kar mora sodišče upoštevati, je tožnici lahko prisodilo le še 340.856,11 EUR glavnice (po razveljavljenem delu prve sodbe) in (v stečaju prijavljenih) 11.564,44 EUR obresti, kar skupaj znaša 352.420,85 EUR. Presežni tožbeni zahtevek v višini 16.453,42 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj glavnica v tolikšni višini zaradi prepovedi reformatio in peius tožnici ne more pripadati, za obresti pa tudi ne gre, saj jih je v stečaju prijavila le v višini 11.564,44 EUR.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega sojenja v določbah Zakona o odvetniški tarifi ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021038
OZ člen 155, 458, 459, 480, 480/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. ZPP člen 155, 163, 163/2. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1-b.
odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnik
Odgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021603
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161, 165, 165/2, 196, 325. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. OZ člen 393, 393/1.
stroški postopka - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - zastopanje več strank - povišanje nagrade za zastopanje več strank - tožene stranke kot enotni sosporniki - deljiva obveznost
Če odvetnik zastopa več strank, ki v pravdnem postopku uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, se skupna vrednost storitve zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100%, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot 30 strank, pa največ za 200%. Ker je isti pooblaščenec zastopal dve stranki, bi sodišče lahko skupno vrednost storitve zvišalo le za 10% za zastopanje druge stranke.
Če izdatke za stranko in druge izdatke odvetnik obračuna v pavšalnem znesku, ti znašajo v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk pa še 1% od presežka nad 1.000 točk.
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
odmera odvetniških stroškov - posvet s stranko - pregled listin - končno poročilo - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Posvet s stranko in pregled listin sta odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznani odvetniški storitvi za odgovor na tožbo, in kot taki nista samostojni storitve v smislu tarifne številke 39 OT. Na drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča poročilo stranki v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v navedeni vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
ZPP člen 151, 151/1, 155. ZOPNI člen 9, 9/1, 17a. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6.
potrebni pravdni stroški - premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Po ZOPNI je postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora razdeljen v dva dela. Predhodna faza je finančna preiskava, tej pa sledi pravdni postopek. Nobenega dvoma zato ne more biti, da so stroški, ki stranki nastanejo v fazi finančne preiskave, stroški, ki so nastali zaradi (kasneje) uvedenega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato o teh stroških utemeljeno odločilo kot o delu pravdnih stroškov. Nobenega dvoma tudi ni, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, saj so nastali zaradi uresničitve pravice do izjave, ki jo tožencema daje ZOPNI v 17.a členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00020638
ZPP člen 155, 155/1, 236, 236a, 236a/1, 236a/5. ZDDV-1 člen 82. Odvetniška tarifa (2015) člen 39.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - računovodske storitve - vezanost na dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - pisna izjava priče - obvezni podatki na računu - potrebni pravdni stroški - nagrada za posvet in konferenco s stranko - nagrada za pregled listin
Glavna obravnava ni obligatorna, zato bi morali pravdni stranki izrecno predlagati izvedbo naroka, česar pa nobena od njiju ni storila.
Ker pisna izjava ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa člena 236.a člen ZPP, niti izjavi, ki bi jo predlagana priča podala ob priložnosti neposrednega zaslišanja.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da bi morali izdani računi vsebovati tudi zapis obdobij knjiženja, zaradi česar jih je po pritožničinem mnenju potrebno šteti za neustrezne. Obvezne podatke na računu določa 82. člen ZDDV-1 in kot takšno sestavino določa le navedbo količine in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev.
ddv od nagrade pooblaščenca - predmet obdavčitve - potni stroški stranke - kilometrina - povračilo potnih stroškov - odmera DDV - delavec - nastanek obveznosti obračuna DDV
Toženki pripada tudi 22 % DDV od nagrade za njenega pooblaščenca, ker je zavezanec za plačilo DDV.
DDV od kilometrine za njenega delavca za ogled objekta z izvedencem toženki ne pripada, ker ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
Tožnica je po nalogu sodišča založila zahtevani predujem za stroške toženčevega začasnega zastopanja. Po končanem postopku se je izkazalo, da založeni predujem ne zadošča za plačilo. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od tožnice zahtevalo, da doplača še manjkajoči znesek. S tem ni odločilo o dokončni delitvi stroškovnega bremena med pravdnima strankama, kot si zmotno razlaga pritožba. Nobenega dvoma namreč ni, da gre za doplačilo manjkajočega predujma, kar pomeni plačilo, ki ga mora tožnica le začasno trpeti.
stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo 150 točk za pregled listin po tarifni št. 39/2 OT ter 100 točk za posvet s stranko po tarifni št. 39/1 OT. Navedeni storitvi sta bili opravljeni v zvezi z zastopanjem tožene stranke v tej pravdi oziroma v zvezi s sestavo odgovora na tožbo. To pa pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta bili zajeti v storitvi po tarifni št. 19 OT.