BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021488
ZPP člen 158, 163, 163/7. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 39, 39-1, 39-2. ZBPP člen 44, 46.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - odmera odvetniških storitev - konferenca s stranko - pregled listin - samostojna storitev odvetnika - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odmera pravdnih stroškov - višina zneska - pravna podlaga za odmero - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Sodišče prve stopnje je v okvir priznanih pravdnih stroškov tožene stranke nepravilno zajelo stroške za konferenco s stranko po tarifni številki 39/1 Odvetniške tarife (OT) in za pregled listin po tarifni številki 39/2 OT. Obe storitvi sta bili opravljeni v zvezi s sestavo odgovora na tožbo (za potrebe sestave odgovora na tožbo), kar pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta že zajeti v storitvi po tarifni številki 19/1 OT. Tožena stranka zato ni upravičena do povračila stroškov za navedeni storitvi tudi po tarifni številki 39 OT.
Podlago za odmero pravdnih stroškov predstavlja tudi določba petega odstavka 17. člena ZOdv, skladno s katero je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021931
ZPP člen 359. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZFPPIPP člen 300, 300/4.
izpodbojni zahtevek - vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka - prepoved reformatio in peius - kapitalizirane obresti - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno), ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega.
Ker je sodišče upoštevalo razveljavljeni del prve sodbe in prijavo terjatve v stečaju (kjer je tožnica prijavila 357.309,83 EUR glavnice in 11.564,44 EUR obresti), kar mora sodišče upoštevati, je tožnici lahko prisodilo le še 340.856,11 EUR glavnice (po razveljavljenem delu prve sodbe) in (v stečaju prijavljenih) 11.564,44 EUR obresti, kar skupaj znaša 352.420,85 EUR. Presežni tožbeni zahtevek v višini 16.453,42 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj glavnica v tolikšni višini zaradi prepovedi reformatio in peius tožnici ne more pripadati, za obresti pa tudi ne gre, saj jih je v stečaju prijavila le v višini 11.564,44 EUR.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega sojenja v določbah Zakona o odvetniški tarifi ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021038
OZ člen 155, 458, 459, 480, 480/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. ZPP člen 155, 163, 163/2. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1-b.
odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnik
Odgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021603
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161, 165, 165/2, 196, 325. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. OZ člen 393, 393/1.
stroški postopka - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - zastopanje več strank - povišanje nagrade za zastopanje več strank - tožene stranke kot enotni sosporniki - deljiva obveznost
Če odvetnik zastopa več strank, ki v pravdnem postopku uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, se skupna vrednost storitve zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100%, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot 30 strank, pa največ za 200%. Ker je isti pooblaščenec zastopal dve stranki, bi sodišče lahko skupno vrednost storitve zvišalo le za 10% za zastopanje druge stranke.
Če izdatke za stranko in druge izdatke odvetnik obračuna v pavšalnem znesku, ti znašajo v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk pa še 1% od presežka nad 1.000 točk.
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
odmera odvetniških stroškov - posvet s stranko - pregled listin - končno poročilo - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Posvet s stranko in pregled listin sta odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznani odvetniški storitvi za odgovor na tožbo, in kot taki nista samostojni storitve v smislu tarifne številke 39 OT. Na drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča poročilo stranki v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v navedeni vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
ZPP člen 151, 151/1, 155. ZOPNI člen 9, 9/1, 17a. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6.
potrebni pravdni stroški - premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Po ZOPNI je postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora razdeljen v dva dela. Predhodna faza je finančna preiskava, tej pa sledi pravdni postopek. Nobenega dvoma zato ne more biti, da so stroški, ki stranki nastanejo v fazi finančne preiskave, stroški, ki so nastali zaradi (kasneje) uvedenega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato o teh stroških utemeljeno odločilo kot o delu pravdnih stroškov. Nobenega dvoma tudi ni, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, saj so nastali zaradi uresničitve pravice do izjave, ki jo tožencema daje ZOPNI v 17.a členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00020638
ZPP člen 155, 155/1, 236, 236a, 236a/1, 236a/5. ZDDV-1 člen 82. Odvetniška tarifa (2015) člen 39.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - računovodske storitve - vezanost na dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - pisna izjava priče - obvezni podatki na računu - potrebni pravdni stroški - nagrada za posvet in konferenco s stranko - nagrada za pregled listin
Glavna obravnava ni obligatorna, zato bi morali pravdni stranki izrecno predlagati izvedbo naroka, česar pa nobena od njiju ni storila.
Ker pisna izjava ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa člena 236.a člen ZPP, niti izjavi, ki bi jo predlagana priča podala ob priložnosti neposrednega zaslišanja.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da bi morali izdani računi vsebovati tudi zapis obdobij knjiženja, zaradi česar jih je po pritožničinem mnenju potrebno šteti za neustrezne. Obvezne podatke na računu določa 82. člen ZDDV-1 in kot takšno sestavino določa le navedbo količine in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev.
ddv od nagrade pooblaščenca - predmet obdavčitve - potni stroški stranke - kilometrina - povračilo potnih stroškov - odmera DDV - delavec - nastanek obveznosti obračuna DDV
Toženki pripada tudi 22 % DDV od nagrade za njenega pooblaščenca, ker je zavezanec za plačilo DDV.
DDV od kilometrine za njenega delavca za ogled objekta z izvedencem toženki ne pripada, ker ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
Tožnica je po nalogu sodišča založila zahtevani predujem za stroške toženčevega začasnega zastopanja. Po končanem postopku se je izkazalo, da založeni predujem ne zadošča za plačilo. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od tožnice zahtevalo, da doplača še manjkajoči znesek. S tem ni odločilo o dokončni delitvi stroškovnega bremena med pravdnima strankama, kot si zmotno razlaga pritožba. Nobenega dvoma namreč ni, da gre za doplačilo manjkajočega predujma, kar pomeni plačilo, ki ga mora tožnica le začasno trpeti.
stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo 150 točk za pregled listin po tarifni št. 39/2 OT ter 100 točk za posvet s stranko po tarifni št. 39/1 OT. Navedeni storitvi sta bili opravljeni v zvezi z zastopanjem tožene stranke v tej pravdi oziroma v zvezi s sestavo odgovora na tožbo. To pa pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta bili zajeti v storitvi po tarifni št. 19 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020148
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 299, 299/2, 311, 378, 378/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20-1, 20-3.
pogodba o sofinanciranju - zadržanje denarnih sredstev - pobot - narava roka - fiksen rok - venire contra factum proprium - priznana dejstva - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za narok - drugi načini prenehanja obveznosti - nagrada za postopek
Na podlagi prvega odstavka 214. člena ZPP se neprerekanih (priznanih) dejstev ne dokazuje. Nerelevanten je zato pritožbeni očitek, ali neprerekane navedbe tožeče stranke potrjujejo tudi listine ali ne.
Na naroku z dne 1. 2. 2017 je tožeča stranka toženi stranki zgolj izročila pripravljalno vlogo, sodišče prve stopnje pa je toženi stranki dovolilo, da nanjo odgovori v roku 15 dni in za ta čas preložilo narok. Tožeči stranki zato za ta narok pripada nagrada po tretjem odstavku tarifne številke 20 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00023240
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 190, 193. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zahtevek za izročitev stvari - kupoprodajna pogodba - skupni podjem - plačilo kupnine - obogatitveni zahtevek - odplačna odsvojitev - vrednost stvari - vrednost ob odsvojitvi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Pri nakupu kose je šlo za skupen podjem pravdnih strank, namenjen njeni uporabi na nepremičninah obeh. Pravdni stranki sta torej skupaj prevzeli obveznost zagotovitve denarnih sredstev za plačilo kupnine. Ker je tožena stranka koso odsvojila brez vednosti tožeče stranke, jo je s tem prikrajšala za znesek, ki bi pripadel tožeči stranki, sama pa je za ta znesek obogatena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00019433
ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ODZ paragraf 418. ZIZ člen 167, 168. ZPP člen 179. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
lastninska pravica - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - superficies solo cedit - obračunavanje odvetniških storitev - veljavna odvetniška tarifa
V konkurenci med pridobitvijo lastninske pravice na podlagi nakupa nepremičnine na javni dražbi v postopku izvršbe in predhodno pridobitvijo lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ima prednost prva. Zaradi originarne pridobitve lastninske pravice kupca v izvršbi in njegovega varstva, v skladu z določbo 168. člena ZIP, zunajknjižna lastnika z lastninskim zahtevkom po pridobitvi lastninske pravice kupca ne moreta več uspeti.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
plačilo odvetniških storitev - nagrada za delo odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Toženka smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo določila OT pri presoji utemeljenosti tožničinega računa. Ob neizpodbojni dejanski ugotovitvi, da je toženka pri tožnici naročila pregled osnutkov dveh pogodb, je sodišče pravilno ugotovilo, da je vtoževani račun sestavljen v skladu z ustreznimi določili tar. št. 34 in tar. št. 35 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021824
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 37. ZOdvT tarifna številka 1200.
odmera stroškov v nepravdnem postopku - umik predloga za določitev nujne poti - izpolnitev zahtevka - stvarna služnost hoje in vožnje - nagrada za postopek in narok - zastopanje več strank v postopku - priglasitev stroškov
Predlagatelj se je odločil, da si bo dostop do svoje nepremičnine po obstoječi poti poizkušal zagotoviti na dva načina: v pravdnem postopku (v katerem je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili ter izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) z vložitvijo izrednega pravnega sredstva in v nepravdnem postopku z vložitvijo predloga za določitev nujne poti. Čeprav je predlagatelj s sprožitvijo obeh postopkov zasledoval isti interes, pa se je v njiju odločalo o različnih pravicah. Pozitivna odločitev o obstoju stvarne služnosti zato ne pomeni izpolnitve predloga za določitev nujne poti, ima pa za posledico izgubo pravnega interesa za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka. Breme te izgube nosi predlagatelj sam in ga ne more prevaliti na nasprotne udeležence.
Ker umik predloga tako ni posledica njegove izpolnitve, temveč izgube pravnega interesa za sodno določitev nujne poti, mora predlagatelj nasprotnim udeležencem povrniti potrebne stroške nepravdnega postopka, hkrati pa svoje stroške postopka nosi sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.