ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
izbrisna tožba - izpraznitev prostora - povrnitev pravdnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi - stranska intervencija - pravdni stroški stranskega intervenienta - zastopanje več strank v postopku
Prizna se le nagrada za eno pritožbo, ne pa za vsako pritožbo posebej, ker bi pooblaščenka lahko vložila skupno pritožbo v imenu tožeče stranke in stranske intervenientke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00005200
SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.
Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005744
ZMed člen 9, 9/2, 12. ZPP člen 66, 67, 70, 71, 72, 72/2, 87, 87/4, 286b, 286b/1, 287, 287/2. ZOdv člen 1, 1/3, 16, 16/1, 37, 37/1.
škoda povzročena z objavo v medijih - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - odgovorna oseba - izdajatelj medija - lastnik izdajatelja medija - razvid medijev - pasivna legitimacija - zastopanje - zavrnitev predlaganih dokazov - grajanje procesnih kršitev - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti - nujna delegacija
Odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje nosita izdajatelj in odgovorni urednik, ki sta vpisana v razvid medijev. Kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, je razvidno iz razvida medijev. S tem so tudi določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi tudi temeljno odgovornost za njeno izvajanje (drugi odstavek 9. člena ZMed). Iz povedanega izhaja, da je izdajatelj tisti, ki nosi odgovornost za programsko vsebino in njeno razširjanje. Lastnik izdajatelja medija in izdajatelj medija sta dve ločeni pravni osebi, izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje. Za objavljeno vsebino torej odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija (tožena stranka) pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija. Ravno zaradi različnih vplivov na medije je potrebna specialna zakonska ureditev, ki določa, da je izdajatelj medija tisti, ki vedno odgovarja za objavljene vsebine oziroma prispevke.
Če tožnik meni, da obstajajo razlogi za izločitev sodnika (70. člen ZPP) lahko zahteva njegovo izločitev. To mora zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ni postavil predloga, v katerem bi uveljavljal razloge iz 67. člena ZPP. Pritožbena navedba, da je tožnik udeležen v večih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa sama po sebi ne utemeljuje izločitve oziroma določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004360
ZD člen 32, 103. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SZ člen 118. ZPP člen 8, 154, 155, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 7/3.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja po SZ - kupoprodajna pogodba - ustni dogovor - navidezni kupec - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobrovernost posesti - izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela zapuščine - skupnost življenja z zapustnikom - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kriterij potrebnosti stroškov
Dva toženca imata prebivališče v K. in od njiju ni mogoče zahtevati, da si poiščeta odvetnika v L., zato so stroški prihoda tega odvetnika na sodišče na glavno obravnavno potrebni v smislu določila 155. člena ZPP. Z zastopanjem tretjega toženca po istem odvetniku pa so nastali manjši pravdni stroški, kot bi jih bil v nasprotnem primeru dolžan povrniti tožnik tožencu, če bi pooblastil drugega odvetnika iz kraja sedeža sodišča oziroma svojega prebivališča.
pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - nagrada za narok v ponovljenem postopku
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo tožene stranke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato sodišče ugotovi v pobot uveljavljano terjatev (tudi če je ta višja od tožbene terjatve) le do višine ugotovljene terjatve tožeče stranke.
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 123.791,98 EUR in terjatev tožene stranke do tožeče stranke v enaki višini, je tožena stranka s pobotnim ugovorom kot sredstvom, da doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, ta cilj v predmetnem postopku dosegla, saj je bil sklep o izvršbi razveljavljen in tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Takšen izid postopka ne more pomeniti (niti) delnega uspeha tožeče stranke, kot je to v zvezi s stroškovno odločitvijo obrazložilo sodišče prve stopnje, pač pa pomeni, kot utemeljeno uveljavlja tožena stranka v pritožbi, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela ona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002032
OZ člen 610. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopku
Višje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.
stroškovna odločitev - stroškovna odmera - sklep o nadaljevanju postopka - sklep procesnega vodstva - nagrada za postopek - postopek z rednimi pravnimi sredstvi
Sklep o nadaljevanju postopka je po svoji naravi sklep procesnega vodstva. Iz tega razloga prvo, drugo, tretje, četrto, peto in sedmo toženi stranki za vložitev pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka nagrada za pritožbeni postopek ne gre v skladu s Tar. št. 3210 (v zvezi s Tar. št. 1200) za to presojo relevantnega ZOdvT, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, ampak (zgolj) nagrada ob upoštevanju Tar. št. 3220 (v zvezi s Tar. št. 1200) istega predpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003285
ZPP člen 7, 212. - člen 6, 6/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah - trditvena in dokazna podlaga - obrazloženost odmere stroškov
Tožnik ni dokazal, da je zaskrbljenost za izid zdravljenja dosegala stopnjo, ki tožnika upravičuje do odškodnine zanj. V odmerjeni odškodnini za strah se ustrezno izražajo obseg, intenzivnost in trajanje strahu ter subjektivno doživljanje tožnika ob nesreči.
V skladu s tarifno številko 39 OT lahko obračuna odvetnik posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku,se ne obračunava in priznava posebej, ampak da je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oz. listine nato uporabil.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika v pritožbenem postopku - nagrada za odgovor na pritožbo - pisni zagovor - obrazložena vloga
Dolžnost obdolženčevega zagovornika ni le, da pravočasno priglasi nastale stroške in nagrado, temveč mora zahtevek tudi pravilno specificirati.
V postopku o prekršku obdolženčev zagovornik ni upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo.
Ker obdolženec vloge naslovljene "Pisni zagovor", ki jo je sestavil njegov zagovornik, ni podpisal, ne gre za pisni zagovor obdolženca, ampak za obrambno vlogo, za katero zagovorniku pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT.
Obdolženčevemu zagovorniku za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT, povečana za pavšalni znesek 2 % za materialne izdatke in 22 % DDV.