Bilo bi nepravilno, če bi se pri naročilu pridobitve zavarovalnine mandat cepil na fazo, ko odvetnik pri zavarovalnici poda pravno argumentirano zahtevo za pridobitev zavarovalnine in ločeno na fazo izplačila zavarovalnine (oziroma po stališču pritožbe naj bi šlo za dva ločena pravna posla). Iz vidika posla, ki ga mora odvetnik opraviti, gre za neločljivo povezana opravila. Šele s prejemom denarja na strani oškodovanca je posel pridobitve zavarovalnine zaključen.
pristojnost za sojenje - spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - objektivni kriterij - odvetnik kot stranka v postopku
Tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. SPZ člen 33.
postopek v pravdi zaradi motenja posesti - verbalno motenje posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - celovita dokazna ocena - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Zahtevek v motenjski pravdi vsebuje restitucijski in prepovedni zahtevek. V postopku je bilo ugotovljeno, da je toženka 10. 3. 2021 izpred garaže že odstranila cvetlične lonce in vozilo Peugeot in na tem mestu od tedaj dalje ni več parkirala. Ker je toženka tožbeni zahtevek v tem delu izpolnila, pritožba utemeljeno izpostavlja, da restitucijski zahtevek ni utemeljen. Zgolj okoliščina, da vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi izpolnitve, do katere je prišlo po vložitvi tožbe, ni potrebna, še ne pomeni, da je odpadel tudi pravni interes tožnika za uveljavljanje prepovednega zahtevka. Cilj posestnega varstva namreč ni zgolj v vzpostavitvi prejšnjega stanja, temveč tudi v sankcioniranju in preprečitvi nadaljnje samovolje stranke.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 154, 163, 188, 188/3. ZOdv člen 17, 17/1, 17/5.
stroški za postavitev začasnega zastopnika - pravica odvetnika do nagrade - brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - odvetniška tarifa - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Iz pritožbenih navedb ni razbrati konkretnega očitka glede odmerjenih stroškov, na splošno izražen očitek, da se v kriznih časih (časih vedno večje draginje) nagrad ne izplačuje, pa ni utemeljen.
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi, v primeru, da izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, pa je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00062719
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 58, 58/1, 59. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 165, 165/2, 313, 337. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002, 6007. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3. OZ člen 299, 378.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev - dokazno breme - posebno in skupno premoženje - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - dokazna ocena - nakup nepremičnin - najem kredita - prikrito izplačilo dobička - pritožbene novote - neznaten uspeh - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
Pri odločitvi o višini deležev na skupnem premoženju sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta imeli obe pravdni stranki tudi neuradne prihodke, ki sta jih vložili v nakup in vzdrževanje skupnega premoženja, ter da je tožnica v skupno premoženje prispevala svoje darilo. Toženec tako ni uspel dokazati svojega nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju.
odvetniška nagrada - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - izvršilni stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - vloga - obrazložena vloga v izvršilnem postopku - neobrazložena vloga
Predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja je sodna praksa ovrednotila kot neobrazloženo vlogo, zato so sodišča za takšno vlogo upniku priznavala stroške po tar. št. 39 OT. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je upnikov predlog z dne 24. 10. 2022 potrebno šteti kot neobrazloženo vlogo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT.
S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku. Iz tarifne številke 31 OT tako izhaja, da je upnik upravičen po 8. točki tarifne številke 31 OT do odvetniških storitev za obrazložene vloge, medtem ko je po točki 9 tarifne številke 31 OT za druge vloge (med katere sodijo neobrazložene vloge) upravičen do višine odvetniških storitev v višini 50 točk. Ker je sprememba in dopolnitev OT, ki je stopila v veljavo dne 5. 6. 2022 na novo opredelila za izvršilni postopek v tarifni številki 31 tudi višino odvetniških storitev za vse druge vloge v izvršilnem postopku (ki niso ovrednotene po 1. do vključno 8. točke tarifne številke 31 OT), in sicer v 9. točki, bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati to določbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061256
OZ člen 287, 355. EZ-1 člen 530, 530/1. ZPP člen 155, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
spor majhne vrednosti - privolitev v delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi plina - obstoj pogodbenega razmerja - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - stroški odvetnika - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika v drugem kraju - nagrada odvetnika - število pripravljalnih vlog - omejeno število pripravljalnih vlog - nagrada za pripravljalno vlogo
V sodni praksi je zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre za delovno območje Okrajnega sodišča v Črnomlju. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče (Up-88/90 in Up-28/00), v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičujejo narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča, je mogoče potne stroške pooblaščenca naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnica takih posebnih okoliščin v tej pravdi ni zatrjevala in tudi ne izhajajo iz spisa, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca (10. člen OT) in stroškov zaradi odsotnosti iz pisarne v času potovanja za stranko (četrti odstavek 6. člena OT) ni mogoče naložiti v plačilo tožencu.
pogoji za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot preuranjene - razlog za zavrženje tožbe - procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Od tožnice se ne zahteva, da s prvo toženko sporazumno reši spor, marveč ji le predlaga miren način rešitve spornega razmerja. Če ne pride do mirne rešitve spora, pa mora predložiti potrdilo, ki dokazuje, da je bil poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku neuspešno opravljen že v času pred vložitvijo tožbe.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061916
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - obseg in vrsta opravljenih storitev - odmera odvetniških stroškov - pravilna uporaba odvetniške tarife - materialno pravo
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Zato bi moralo sodišče v obravnavanem primeru tožnikove stroške odmeriti v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi. Ker temu ni sledilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odvetniška tarifa - predlog za zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - vrednotenje odvetniških storitev - izvršilni postopek - postopek zavarovanja terjatve
Tarifna številka 31 OT vrednosti storitve predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi seznama izvršilnih naslovov brez sporazuma strank, posebej ne ovrednoti. OT v šestem odstavku 4. člena določa, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri tem vrednotenju uporabi določbe posebnega dela tarife in merila vrednotenje storitev iz 3. člena OT. Storitev sestave predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov je podobna storitvi sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank. Ta je ovrednotena v 4. točki tarifne številke 31 OT v višini 50 % iz tarifne številke 19 OT.
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061037
OZ člen 191, 192, 193, 342. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo neposrednosti - dokazni sklep - vsebina dokaznega sklepa - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - izognitev sili - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - učinek izpolnitve zastarane obveznosti - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - odvetniška storitev - sprememba višine odvetniške točke
Enotno stališče sodne prakse za razlago pojma sile iz 191. člena OZ je naslednje: prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. Ne gre torej za situacijo, da bi tožena stranka tožnika izsiljevala, ampak je dovolj, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
Obe določbi (192. in 342. člen OZ) je treba razlagati tako, da dolžnik plačila zastarane obveznosti ne more zahtevati nazaj, če jo je plačal prostovoljno, in ne, če jo je plačal iz razloga, da bi se izognil sili: če so torej podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Razlog, da plačilo zastarane obveznosti ni mogoče terjati nazaj, je, da zastarana obveznost ne preneha, le spremeni se v naturalno. Razloga za ureditev po 342. členu OZ ne gre iskati v posebnosti samega zastaranja, ampak v dejstvu, da obveznost (sicer naturalna) še vedno obstoji. To pa seveda pomeni, da ni nobenega razloga, da bi zastarana obveznost imela v smislu 191. člena OZ kakšne drugačne učinke kot nezastarana. Logično zato ne more biti nobene razlike, če dolžnik, da bi se izognil sili, plača zastarano ali pa nezastarano obveznost. V obeh primerih gre za veljavno izpolnitev obveznosti in v obeh primerih prikrajšanja noče, a plača le zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Zaključek je zato lahko samo, da ima dolžnik pod pogojem iz 191. člena OZ pravico zahtevati plačano nazaj, če je plačal zastarano terjatev, da bi se izognil sili.
Če zaradi zastaranja tožena stranka terjatve ne more uveljaviti s tožbo, je tudi z ugovorom ne more. Tudi ugovor namreč pomeni sodno uveljavljanje zastarane terjatve.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožniku priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za odvetniške storitve, opravljene v času do 6. 4. 2019, moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno in tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR. Za odvetniške storitve, opravljene od 6. 4. 2019 dalje pa bi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR in tako dobljeno število točk pa pomnožiti sedaj veljavno vrednostjo odvetniške točke v vrednosti 0,60 EUR.
Tožnica v pritožbi pravilno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti OT, ki je veljala do 4. 6. 2022 in da je pisni opomin procesna predpostavka za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe, zato je tožnica upravičena do povračila stroškov za obrazložen opomin pred tožbo. Tožnica je upravičena do stroškov opomina v višini 100 točk in ne le v višini 50 točk, kot ji je to priznalo sodišče prve stopnje.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZOdv člen 17, 17/5.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - konfliktnost med starši - odločba o stikih - stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Vsaka začasna odredba je po svoji naravi izjema od pravila, da sodišče odloči šele po kontradiktornem postopku, na podlagi prepričanja ali (vsaj) pretežne verjetnosti, torej z višjim standardom zanesljivosti, kot pa se zahteva za izdajo začasne odredbe (za katero zadošča standard verjetnosti). Izjeme je vselej treba razlagati ozko. Ker je ključni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah ogroženost otroka – in ne morda ogroženost pravic staršev – so zgrešene obširne pritožbene navedbe, da naj bi bilo z izpodbijanim sklepom kršeno načelo enakopravnosti staršev, pravica očeta do enakopravnih stikov in druge ustavne ter konvencijske pravice, ki jih (skupaj s členi Ustave, EKČP in drugih pravnih aktov) navaja pritožba.
nagrada odvetnika - priglašeni stroški - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da v razširitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta kot primarno odločilne za ocenjeno vrednost po razširitvi tožbe. To pa še ne pomeni pravilnosti trditve tožeče stranke, da njen dodatni zahtevek posebne vrednosti sploh nima. Iz čl. 44/2 ZPP izhajajoče dolžnostno ravnanje tožeče stranke se sicer izrecno nanaša le na tožbo, vendar je pravno praznino mogoče, ob uporabi čl. 3 Zakona o sodiščih (ZS), zapolniti z analogijo tudi za primer razširitve tožbe. Sodišče je ob odmeri stroškov vrednost spornega predmeta, obravnavanega nato v izločenem postopku, očitno ocenilo.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
evropski plačilni nalog - odločitev o stroških postopka - opredelitev stroškov - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov - potrebni stroški - nepotrebni stroški - dopolnitev nepopolne vloge - pravica do izbire odvetnika - tuj odvetnik
Sodišče odloča o stroških postopka v okviru podanega predloga, ki ga mora stranka ustrezno opredeliti (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka tega pravila pri predlogu za izdajo evropskega plačilnega naloga ni upoštevala. V predpisanem obrazcu je priglasila zgolj stroške za sodno takso (60,00 EUR) in nagrado za tožbo v nedefiniranem znesku 146,88 EUR. Drugih opravil, za katere bi zahtevala povračilo stroškov ni specificirala, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga.
Stranka ima pravico do izbire odvetnika. Za pooblaščenca lahko izbere tudi odvetnika iz tujine. Pooblaščenec mora predložiti pravilno pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju. Obstoj pravilnega pooblastila pa je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V primeru nepopolnega pooblastila stranko pozove k popravi vloge. Stroški za procesna dejanja za dopolnitev nepopolne vloge so sicer za tožečo stranko nujni, saj sicer preti, da sodišče njenih vlog ne bo obravnavalo. Za nasprotno stranko pa so ti stroški nepotrebni, zato je ne morejo bremeniti.
Upoštevaje temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00058578
ZDZdr člen 51. ZOdv člen 17.
stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika za postopek - odvetnik po uradni dolžnosti - predložitev stroškovnika - potrebni stroški - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri odmeri manjkajo stroški, potrebni za pritožbo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.