Prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. oziroma 14. člena ZBPP določenega materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus.
Pogoj upravičenosti do dodelitve BPP se ugotavlja na dan izdaje odločbe, zato sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca - otrok prosilca
V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.
ZKZ člen 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 30.
izbris GERK iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskih zemljišč - skupna lastnina - soglasje sodediča
V primeru skupne lastnine je za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča potrebno soglasje več kot polovice lastnikov, česar pa tožnik nima. Tako je zmotno njegovo stališče, da soglasja sodedinje ne potrebuje, ker imenovana ni večinska lastnica spornih nepremičnin. Gre za nepremičnine, ki so del zapuščine, s katero dediča razpolagata skupno, in ker sta njuna deleža enaka, torej tožnik potrebuje soglasje sodedinje, da bi zadostil zakonskemu pogoju za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča (več kot polovice latnikov).
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.
ZGO-1 člen 4, 4/6. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (EU) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24/1.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta
Določba šestega odstavka 4. člena ZGO-1 se nanaša na prostorski akt, ki ne dovoljuje spremembe namembnosti objekta tudi za takšne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, če so ti v nasprotju s prostorskim aktom. V tem primeru gre za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju. objekt stoji na območju, ki ga prostorsko ureja občinski odlok, določa izjemo samo za samostojne kozolce in gospodarske objekte, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti oziroma tekoča popravila.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V tožbi tožnik navaja razloge, iz katerih je razvidno, da izpodbija odločitev o odmeri davka od premoženja, torej izvršilni naslov, ki pa ga v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati.
zaposlovanje tujcev - dovoljenje za delo - vročitev dovoljenja za delo - prijava začetka dela tujca
Tožeči stranki dovoljenje za zaposlitev tujke ni bilo vročeno, zato zanjo nima nobenega pravnega učinka. Zanjo tako tudi niso mogle nastati obveze, ki jih določa ZZDT-1 v 48. do 50. členu.
ZMZ-1 člen 71, 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/1, 28/2, 28/4.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna članica EU - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - omejitev gibanja
Organ je pravilno zaključil, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, iz Republike Slovenije pobegnil ter s tem onemogočil izvedbo postopka predaje Republiki Hrvaški, ki je v teku, in ta okoliščina, da teče postopek predaje tožnika Republiki Hrvaški, tudi ni sporna. Tožnik sicer navaja, da je v Republiki Hrvaški od prošnje za mednarodno zaščito odstopil zaradi nevzdržnih razmer, v katerih je bival v centru za tujce in v katerih bi moral čakati na rešitev ter da ni razumel, da bi po odločitvi pristojnega organa Republike Hrvaške moral zapustiti ne le Republiko Hrvaško pač pa Evropski gospodarski prostor. Vendar je izkazano in nesporno dejstvo, da je Republiko Hrvaško zapustil, ne da bi počakal na rešitev prošnje za mednarodno zaščito.
Vsebino pogoja za izrek ukrepa pridržanja iz drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III „znatne nevarnosti pobega“ je treba (med drugim) ugotavljati v povezavi s točko (n) 2. člena te uredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Že pred vložitvijo prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč so bila opravljena pravdna dejanja, za katera je prosil za brezplačno pravno pomoč. Zato ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
davčna izvršba - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - odhod iz RS pred izbrisom
Tožnikov odhod iz RS ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra, julija 1991.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, tudi ne izpolnjuje pogoja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po določbi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 77. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3.
davek na dediščine in darila - darilna pogodba - prodaja poslovnega deleža - izvor premoženja - dokazno breme
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
Organ prve stopnje o odlogu davčne izvršbe odloča le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog zavezanca. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu davčne izvršbe.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 26, 27, 53. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite člen 10.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - podjetništvo - verska pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Rusije
Zatrjevana dejanja v zvezi s pripadnostjo protestantski veri niso pomembno vplivala na življenje tožečih strank in na njuno prakticiranje veroizpovedi. V Rusiji je zagotovljena svoboda veroizpovedi, čeprav kljub temu prihaja do kršitev pravic nekaterih manjšinskih veroizpovedi. Tožena stranka ne verjame tožečim strankam, da bi bila ob vrnitvi v Rusijo preganjana kot pripadnika protestantske oziroma evangeličanske veroizpovedi.
Če ni podan razlog za preganjanje, kot se zahteva za priznanje statusa begunca, potem ugotavljanje intenzivnosti dejanj preganjanj ni potrebno.
Organ oceno o verodostojnosti na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ ugotavlja šele po tem, ko je ugotovljeno, da sta bodisi razlog za preganjanje bodisi resna škoda v konkretnem primeru lahko podana, ne pa tudi, če očitno ni podana podlaga za preganjanje ali če ni zadostne intenzivnosti resne škode.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravna podlaga za denacionalizacijo - prenos lastninske pravice na stavbi - pravica uporabe - pravni temelji odvzema pravice uporabe
Nov lastnik objektov je na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja na zemljišču na podlagi 37. člena ZNNZ ex lege pridobil pravico uporabe, zaradi česar jo je denacionalizacijska upravičenka posledično izgubila in ta ni več mogla biti predmet odvzema iz posesti s kasnejšo odločbo. S tem je prodajalka – denacionalizacijska upravičenka konzumirala to pravico in je v postopku denacionalizacije ne more terjati nazaj, ker za to v ZDen ni pravne podlage.
ZKZ člen 22, 22/2, 25, 25/1. ZUP člen 129, 129/1. ZIZ člen 189, 189/7, 190, 190/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi
Stranka v postopku odobritve pravnega posla v primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, je tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi.
V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla.