ZGO-1 člen 4, 4/6. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (EU) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24/1.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta
Določba šestega odstavka 4. člena ZGO-1 se nanaša na prostorski akt, ki ne dovoljuje spremembe namembnosti objekta tudi za takšne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, če so ti v nasprotju s prostorskim aktom. V tem primeru gre za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju. objekt stoji na območju, ki ga prostorsko ureja občinski odlok, določa izjemo samo za samostojne kozolce in gospodarske objekte, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti oziroma tekoča popravila.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - napaka na blagu
Po 71. členu ZVPot je mogoče v upravnem postopku odločati o spornih razmerjih iz obligacijskega prava, o katerih sicer odločajo sodišča v pravdnem postopku. Že iz tega sledi, da je treba razlagati določbo drugega odstavka 71. člena ZVPot tako, da mora biti ugotovljena napaka in tudi vse ostale za odločitev relevantne okoliščine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča, zoper navedeno sodbo pa pritožba ni dovoljena, tožnik v zadevah, za katere je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je po določbi 24. člena ZBPP pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V tožbi tožnik navaja razloge, iz katerih je razvidno, da izpodbija odločitev o odmeri davka od premoženja, torej izvršilni naslov, ki pa ga v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Zakon priznava pravico do povračila škode, nastale zaradi izbrisa tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, vsi tisti, ki pa jim je bil ta status zavrnjen, zavržen ali postopek ustavljen, pa so imeli možnost izrabiti redna pravna sredstva oziroma odločitev upravnega organa izpodbijati v upravnem sporu in v primeru uspešne tožbe doseči tudi priznanje lastnosti upravičenca na podlagi določbe 2. člena ZPŠOIRSP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Že pred vložitvijo prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč so bila opravljena pravdna dejanja, za katera je prosil za brezplačno pravno pomoč. Zato ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca - otrok prosilca
V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.
Prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. oziroma 14. člena ZBPP določenega materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus.
Pogoj upravičenosti do dodelitve BPP se ugotavlja na dan izdaje odločbe, zato sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
ZOdvT člen 23, 23/1, 36. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 39/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba določb ZOdvT - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Da je bilo v obravnavani zadevi upravičencu BPP dodeljena izključno v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbo zoper prvostopno sodbo v pravdnem postopku, nedvomno izhaja tako iz odločbe o dodelitvi BPP, kot tudi iz napotnice, ki je bila na podlagi te odločbe izdana. Po presoji sodišča pa zgolj sestava in vložitev odgovora na pritožbo ne pomeni zastopanja v celotnem postopku, temveč posamezno opravilo. Tarifna številka 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na naroku. Gre za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje v celotnem pritožbenem postopku.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - ugovor zoper sklep - nejasna vloga
Organ bi moral po mnenju sodišča tožnika pozvati k razjasnitvi vloge ter šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari. Naslov vloge namreč kaže na tožnikovo nestrinjanje z izdano odločbo, njena vsebina pa nasprotno izraža pripravljenost za poplačilo obveznosti.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravna podlaga za denacionalizacijo - prenos lastninske pravice na stavbi - pravica uporabe - pravni temelji odvzema pravice uporabe
Nov lastnik objektov je na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja na zemljišču na podlagi 37. člena ZNNZ ex lege pridobil pravico uporabe, zaradi česar jo je denacionalizacijska upravičenka posledično izgubila in ta ni več mogla biti predmet odvzema iz posesti s kasnejšo odločbo. S tem je prodajalka – denacionalizacijska upravičenka konzumirala to pravico in je v postopku denacionalizacije ne more terjati nazaj, ker za to v ZDen ni pravne podlage.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Tožnik je Madžarsko in Bolgarijo zapustil samovoljno, še preden bi bilo o njegovih prošnjah za mednarodno zaščito odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopk«, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ki (med drugim) utemeljuje tožnikovo znatno begosumnost v tem postopku. Dejstvo, da je tožnik nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega. Zadnja okoliščina, ki na podlagi individualne obravnave kaže na njegovo begosumnost, pa je nesporno dejstvo, da je tožnik za mednarodno zaščito v Sloveniji ni zaprosil takoj ob vstopu v državo, temveč šele po tem, ko ga je prijela policija in ga nastanila v Centru za tujce, prav tako pa je od svoje namere za podajo prošnje v Sloveniji najprej odstopil, nato pa si že naslednji dan premislil in jo ponovno podal, kar vse utrjuje sodišče v prepričanju, da Slovenija ni tožnikova ciljna država.
Ni možno zoper isti akt zahtevati dvojnega sodnega varstva, tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1, ker se to dvoje izključuje.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji - pritožba
Drugostopenjski organ je prvostopenjskemu organu prvič podaljšal rok za odločitev za štiri mesece, in tako določenemu roku za odločitev (čeprav podlage zanj v zakonu ni) tožnica ni nasprotovala. Ko pa niti v podaljšanem roku prvostopenjski organ ni odločil ter mu je drugostopenjski organ 29. 10. 2015 drugič – brez podlage v zakonu – podaljšal rok za odločitev za nadaljnje štiri mesece, je tožnica vložila tožbo zaradi molka. Tožba je po presoji sodišča upravičena, saj postopanje organa druge stopnje ob molku organa prve stopnje, ki bi – glede na 255. člen ZUP - moralo rezultirati v rešitvi zadeve, takega z zakonom predvidenega rezultata niti v petih mesecih od vložitve pritožbe ni doseglo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - odhod iz RS pred izbrisom
Tožnikov odhod iz RS ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra, julija 1991.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, tudi ne izpolnjuje pogoja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po določbi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - nepopoln zahtevek - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.